Jedro

V postopku izterjave neplačane takse je ugovor, da je sodišče takso napačno odmerilo, omejen na preizkus, ali je sodišče, ob upoštevanju v tožbi ali sklepu o določitvi vrednosti predmeta postopka navedene/ugotovljene vrednosti spornega predmeta, pravilno uporabilo določila taksne tarife in napravilo pravilen matematični izračun. Če oseba, ki je izdala plačilni nalog, ugotovi, da je ugovor zoper plačilni nalog iz navedenega razloga utemeljen, določi novo višino takse (drugi odstavek 34.a člena ZST-1). Tudi sodnik, ki odloča o ugovoru zoper plačilni nalog, v primeru utemeljenega ugovora o njem odloči tako, da določi novo višino takse (tretji odstavek 34.a člena ZST-1). Z odločitvijo o določitvi nove višine takse, na podlagi v plačilnem nalogu določene osnove za odmero takse, pa se ne posega v odločitev o določitvi vrednosti predmeta postopka. V primeru izdaje sklepa o vrednosti predmeta postopka po prvem odstavku 31. člena ZST-1 je o tem sodišče že odločilo s sklepom. Dopuščanje preizkusa vrednosti predmeta postopka po istem sodišču, ki je izdalo korekturni sklep, v ugovornem postopku izterjave sodne takse ni dopustno. Slednje je lahko le predmet odločanja sodišča v pritožbenem postopku s pridržano pritožbo, kot to določa drugi odstavek 31. člena ZST-1.

Zato sodišče v okviru ugovornega postopka zoper plačilni nalog po 34.a členu ZST-1 ne more preizkušati pravilnosti določitve vrednosti predmeta postopka, ki je bila določena s sklepom iz prvega odstavka 31. člena ZST-1. To pomeni, da plačilni nalog o odmeri sodne takse iz 34. člena ZST-1 v razmerju do sklepa o določitvi vrednosti predmeta postopka ne predstavlja incidenčne odločbe iz drugega odstavka 31. člena ZST-1.

Izrek

I.Reviziji se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

II.Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Odločitvi sodišč prve in druge stopnje

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek. Pojasnilo je, da tožeča stranka po določitvi nove vrednosti predmeta postopka ni doplačala dolžne sodne takse, v roku, ki ji ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče. Zato je v skladu z določbo tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) štelo, da je tožba umaknjena.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Pojasnilo je, da tožeča stranka v pritožbi zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi neplačila sodne takse ne more več uveljavljati pritožbenih razlogov zoper sklep o določitvi vrednosti predmeta postopka, ker bi jih morala uveljavljati z ugovorom zoper plačilni nalog.

Dopuščeni revizijski vprašanji

3.S sklepom III DoR 102/2023 z dne 6. 2. 2024 je Vrhovno sodišče dopustilo revizijo glede naslednjih vprašanj:

(1)ali je v primeru, ko je sodišče s sklepom določilo novo vrednost predmeta postopka in na podlagi tega izdalo nov plačilni nalog za plačilo sodne takse, pa tožeča stranka ni vložila ugovora zoper plačilni nalog iz razloga, ker je nova vrednost predmeta določena previsoko, dopustno uveljavljati ta razlog v pritožbi zoper odločbo, s katero je bil zaključen postopek na prvi stopnji (npr. sklep o ustavitvi postopka) in

(2)ali je pritožba zoper sklep o ustavitvi postopka učinkovito pravno sredstvo za izpodbijanje sklepa o določitvi prave vrednosti predmeta postopka.

Povzetek revizijskih navedb tožeče stranke

4.Tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ne strinja se z novejšo sodno prakso, po kateri je treba nasprotovati sodno določeni vrednosti predmeta postopka v okviru pravnih sredstev zoper plačilni nalog. Trdi, da ji je s tem odvzeta pravica do vložitve pritožbe zoper sklep o sodni določitvi vrednosti predmeta postopka v okviru odločitve o glavni stvari. Zatrjuje, da morebitna utemeljenost pritožbenih razlogov zoper sklep o določitvi vrednosti predmeta postopka pomeni, da odpade podlaga za izdajo plačilnega naloga za doplačilo sodne takse in posledično odpade tudi podlaga za ustavitev postopka zaradi neplačila sodne takse. Sodišče druge stopnje naj bi s tem poseglo v njeno ustavno pravico do pravnega sredstva in kršilo načelo pravne države.

Povzetek navedb odgovora tožene stranke na revizijo

5.V odgovoru na revizijo tožena stranka trdi, da je plačilni nalog končna odločba v postopku izterjave neplačane takse. Zavzame stališče, da tožeča stranka pritožbenih razlogov zoper sklep o določitvi vrednoti spornega predmeta ne more več uspešno uveljavljati v pritožbi proti sklepu o ustavitvi postopka zaradi neplačila sodne takse. Drugačno stališče bi pomenilo hud poseg v osnovna načela dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti odločb ter v načeli zakonitosti in pravne varnosti.

Presoja utemeljenosti revizije

6.Revizija je utemeljena.

Dopuščeno vprašanje v luči pravno odločilnih okoliščin primera

7.Bistvene okoliščine primera:

-Tožeča stranka je vložila tožbo, s katero je zahtevala ugotovitev obstoja prerekane terjatve v višini 546.305,69 EUR in ločitvene pravice. Kot vrednost spornega predmeta je navedla 3.500,00 EUR. Od te vrednosti je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom tožeči stranki naložilo plačilo sodne takse v višini 210,00 EUR, ki jo je tožeča stranka plačala.

-Ob predhodnem preizkusu tožbe, še pred vročitvijo tožbe nasprotni stranki v odgovor, je sodišče prve stopnje v skladu z določbo prvega odstavka 31. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) po uradni dolžnosti izdalo sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta. Vrednost spornega predmeta je določilo v višini 546.305,69 EUR in tožeči stranki s plačilnim nalogom naložilo doplačilo manjkajoče sodne takse v višini 6.315,00 EUR ter jo opozorilo na posledice neplačane sodne takse. Tožeča stranka v danem roku manjkajoče sodne takse ni doplačala, niti ni zoper nov plačilni nalog vložila ugovora. Sodišče prve stopnje je zato s sklepom ustavilo postopek.

Uvodno

8.Taksna obveznost v pravdnem postopku nastane ob vložitvi tožbe (prvi odstavek 5. člena ZST-1). Plačilo sodne takse ob vložitvi tožbe je procesna predpostavka (prvi odstavek 105.a člena ZPP). Če tožeča stranka sodne takse ne plača v roku, ki ji ga v plačilnem nalogu določi sodišče in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP šteje, da je tožba umaknjena.

9.Sodne takse se plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti določene po ZST-1 (prvi odstavek 19. člena ZST-1). Za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta se v skladu z določbo drugega odstavka 19. člena ZST-1 smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo pravdni postopek, če ni v ZST-1 določeno drugače.

10.Postopek izterjave neplačane takse teče znotraj pravdnega postopka, vendar vsebinsko ni del pravdnega postopka, pač pa je znotraj tega postopka samostojen postopek. Urejen je v šestem poglavju ZST-1 in zajema postopek za plačilo takse (34. člen), pravna sredstva zoper plačilni nalog (34.a člen) in postopek zaradi izterjave neplačane takse (35. člen). Začne se z izdajo plačilnega naloga, če ob nastanku taksne obveznosti taksa ni plačana. Postopek izterjave sodne takse se zaključi s pravnomočnostjo in izvršljivostjo plačilnega naloga. S tem je pravnomočno odločeno o materialnopravni (denarni) obveznosti stranke za plačilo takse. Pravnomočni plačilni nalog je podlaga za morebitno prisilno izterjavo v davčni izvršbi (35. člen ZST-1).

11.Stranka lahko zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse vloži ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo (prvi odstavek 34.a člena ZST-1). Zoper odločitev sodišča o ugovoru zoper plačilni nalog je dopustno vložiti pritožbo, o kateri odloči sodišče druge stopnje (četrti odstavek 34.a člena ZST-1).

12.Če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko in to vpliva na višino dolžne sodne takse, ima sodišče glede določitve vrednosti predmeta postopka korekturno dolžnost (prvi odstavek 31. člena ZST-1). Sodišče novo vrednost predmeta postopka določi s sklepom. Novo določena vrednost predmeta postopka v sklepu o sodni določitvi vrednosti predmeta postopka predstavlja podlago za plačilo sodne takse za tožbo (drugi odstavek 32. člena ZST-1). Če sodišče določi višjo vrednost predmeta postopka, kot jo je navedla stranka, mora stranka doplačati ustrezni del takse (drugi odstavek 32. člena ZST-1). Sodišče zato stranki izda nov plačilni nalog za doplačilo manjkajoče sodne takse.

13.Zoper sklep o določitvi vrednosti spornega predmeta, ki ga izda sodišče na podlagi prvega odstavka 31. člena ZST-1, je dopustna posebna pritožba samo, kadar se stranka ne more pritožiti zoper odločbo o glavni stvari (drugi odstavek 31. člena ZST-1). Iz navedenega izhaja, da je zoper sklep o določitvi vrednosti predmeta postopka dopustna t. i. pridržana (nesamostojna) pritožba.

14.Smisel t. i. pridržanih pritožb je, da stranka, ki bi bila sicer upravičena do pritožbe zoper sklep, lahko to svojo pravico uveljavi šele kasneje, ko bo pridobila pravico do pritožbe zoper končno odločbo oziroma odločbo o glavni stvari. Nesamostojna pritožba je inspirirana z ekonomičnostjo in učinkovitostjo postopka, saj prihrani incidentalne pritožbene postopke zoper sklep (ki bi zavlačevali pravdo) za pritožbeni postopek o glavni stvari.

15.Končna odločba ni nujno sodba, lahko gre tudi za sklep o zavrženju tožbe ali za sklep na podlagi fikcije umika tožbe. S končno odločbo je treba razumeti tudi odločbo, s katero se končno odloči o določenem incidenčnem zahtevku, če je zoper to odločbo predvidena samostojna pritožba, sklep, ki se v tej pritožbi izpodbija s pridržano pritožbo, pa je procesna podlaga za izdajo te (incidenčne) končne odločbe. Incidenčna odločba je sodna odločba, ki se sprejme v okviru glavnega postopka, vendar se ne nanaša na vsebino samega spora, temveč na vprašanja, ki se pojavijo med postopkom in so potrebna za nadaljevanje postopka ali odločanje o stranskih vprašanjih.

Presoja okoliščin konkretnega primera

16.V obravnavanem primeru je bistveno odgovoriti na vprašanje katera odločba je odločba o glavni stvari iz drugega odstavka 31. člena ZST-1, zoper katero je dopustna pritožba v zvezi s sklepom o določitvi vrednosti predmeta spora iz prvega odstavka 31. člena ZST-1.

17.V sodni praksi je bilo zavzeto stališče, da je končna oziroma incidenčna odločba v zvezi s sklepom o določitvi vrednosti spornega predmeta po prvem odstavku 31. člena ZST-1 (nov) plačilni nalog, ki ga izda sodišče po 34. členu ZST-1 v zvezi z drugim odstavkom 32. člena ZST-1 v primeru spremembe vrednosti predmeta spora med postopkom. Plačilnemu nalogu za doplačilo sodne takse, ki ga sodišče izda na podlagi sklepa o določitvi vrednosti spornega predmeta na podlagi določila 31. člena ZST-1, je po tem stališču mogoče ugovarjati tudi iz razloga, da vrednost spornega predmeta v sklepu o določitvi predmeta spora iz prvega odstavka 31. člena ZST-1 ni določena pravilno in je sodna taksa odmerjena previsoko. Sicer naj bi bilo v primeru neplačila sodne takse, ki je po mnenju stranke odmerjena previsoko, poseženo v pravico stranke do sodnega varstva, saj se bo na podlagi tretjega odstavka 105. člena ZPP štelo, da je tožba umaknjena. To stališče je zmotno.

18.Določbe o ugovoru zoper plačilni nalog so v ZST-1 umeščene v poglavje VI z naslovom Izterjava neplačane takse (poglavje VI., členi 34. do 35). Zoper plačilni nalog v postopku izterjave neplačane takse so na podlagi prvega odstavka 34.a člena ZST-1 dopustni trije ugovorni razlogi, in sicer: da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana in da je sodišče takso napačno odmerilo. Noben od naštetih ugovornih razlogov zoper plačilni nalog se ne nanaša na postopek ugotovitve vrednosti predmeta postopka oziroma (novo) določeno vrednost predmeta postopka, ki se določi po pravilih iz poglavja IV ZST-1 (členi 19. do 32).

19.V postopku izterjave neplačane takse je ugovor, da je sodišče takso napačno odmerilo, omejen na preizkus, ali je sodišče, ob upoštevanju v tožbi ali sklepu o določitvi vrednosti predmeta postopka navedene/ugotovljene vrednosti spornega predmeta, pravilno uporabilo določila taksne tarife in napravilo pravilen matematični izračun. Če oseba, ki je izdala plačilni nalog, ugotovi, da je ugovor zoper plačilni nalog iz navedenega razloga utemeljen, določi novo višino takse (drugi odstavek 34.a člena ZST-1). Tudi sodnik, ki odloča o ugovoru zoper plačilni nalog, v primeru utemeljenega ugovora o njem odloči tako, da določi novo višino takse (tretji odstavek 34.a člena ZST-1). Z odločitvijo o določitvi nove višine takse, na podlagi v plačilnem nalogu določene osnove za odmero takse, pa se ne posega v odločitev o določitvi vrednosti predmeta postopka. V primeru izdaje sklepa o vrednosti predmeta postopka po prvem odstavku 31. člena ZST-1 je o tem sodišče že odločilo s sklepom. Dopuščanje preizkusa vrednosti predmeta postopka po istem sodišču, ki je izdalo korekturni sklep, v ugovornem postopku izterjave sodne takse ni dopustno. Slednje je lahko le predmet odločanja sodišča v pritožbenem postopku s pridržano pritožbo, kot to določa drugi odstavek 31. člena ZST-1.

20.Zato sodišče v okviru ugovornega postopka zoper plačilni nalog po 34.a členu ZST-1 ne more preizkušati pravilnosti določitve vrednosti predmeta postopka, ki je bila določena s sklepom iz prvega odstavka 31. člena ZST-1. To pomeni, da plačilni nalog o odmeri sodne takse iz 34. člena ZST-1 v razmerju do sklepa o določitvi vrednosti predmeta postopka, ne predstavlja incidenčne odločbe iz drugega odstavka 31. člena ZST-1.

21.Končna odločba v primeru pridržane pritožbe ni nujno sodba, s katero je odločeno o tožbenem zahtevku, ampak gre lahko tudi za sklep o zavrženju tožbe ali za sklep na podlagi fikcije umika tožbe. Tak sklep je bil izdan v obravnavanem primeru, ker tožeča ni plačala sodne takse po sklepu o določitvi vrednosti predmeta postopka in novem plačilnem nalogu za doplačilo sodne takse (plačilo celotne dolžne sodne takse, prvi odstavek 105.a člena ZPP). Odločitev o neizpolnjenosti predpostavke za vodenje pravdnega postopka, ki je predmet končne odločitve v obravnavanem postopku, je neločljivo povezana z odločitvijo o določitvi vrednosti predmeta postopka, s katero tožeča stranka ne soglaša. Ker je bila pritožba zoper sklep o določitvi vrednosti predmeta postopka pridržana do izdaje sklepa o ustavitvi postopka zaradi neplačila sodne takse, je treba pravilnost odločitve v zvezi z določitvijo vrednosti predmeta postopka preizkusiti v okviru pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka. V primeru, da je bila vrednost predmeta postopka določena previsoko, odpade podlaga za ustavitev postopka zaradi neplačila sodne takse.

22.Ob pojasnjenem in ob upoštevanju strankine pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave RS) in pravne varnosti (2. člen Ustave RS), bo s tem tožeči stranki zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo. Zato je treba določila drugega odstavka 31. člena ZST-1 v zvezi s tretjim odstavkom 363. člena ZPP razlagati tako, da je dopustno pritožbene razloge zoper sklep o določitvi vrednosti predmeta postopka, na podlagi katerega je sodišče izdalo nov plačilni nalog za doplačilo sodne takse, uveljavljati v okviru pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka.

23.Upoštevaje podane razloge je odgovor Vrhovnega sodišča na dopuščeni revizijski vprašanji v okoliščinah konkretnega primera pritrdilen.

Odločitev o reviziji

24.Ker se sodišče druge stopnje ni opredelilo do pritožbenih očitkov o nepravilno določeni novi vrednosti predmeta postopka, je kršilo 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP reviziji ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških

25.Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Glasovanje

26.Senat je sklep sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 26/1999 in naslednji.

2VSL Sklep I Cpg 202/2017 z dne 19. 4. 2017 in VSL Sklep I Cpg 451/2022 z dne 10. 10. 2022.

3Uradni list RS, št. 37/2008 in naslednji.

4Določba prvega odstavka 105.a člena ZPP se glasi: Ob vložitvi tožbe, nasprotne tožbe, tožbe, ki vsebuje predlog za izdajo plačilnega naloga, predloga za obnovo postopka, predloga za zavarovanje dokazov pred začetkom pravdnega postopka, predloga za poskus poravnave, vloge, ki vsebuje napoved pritožbe, pritožbe, predloga za dopustitev revizije in revizije mora biti plačana sodna taksa.

5VSRS Sklep III Ips 15/2019 z dne 3. 9. 2019.

6Pritrdilno ločeno mnenje vrhovnega sodnika Tomaža Pavčnika z dne 11. 9. 2019 k sklepu VSRS III Ips 15/2019 z dne 3. 9. 2019.

7J. Zobec v Pravdni postopek zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, komentar k 44. členu, str. 232.

8J. Zobec v Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2009, komentar k 363. členu, str. 506 in 507; S. Triva in M. Dika, Građansko parnično procesno pravo, VII. Izmijenjeno i dopunjeno izdanje, Narodne Novine, Zagreb 2004, str. 716,Vrhovno sodišče RS sklepa II Ips 104/2009 z dne 8. 4. 2010 in Cp 14/2017 z dne 15. 1. 2018.

9VSL Sklep I Cpg 202/2017 z dne 19. 4. 2017, VSL Sklep I Cpg 450/2019 z dne 9. 10. 2019, VSL Sklep I Cpg 21/2021 z dne 28. 1. 2021, VSL Sklep II Cp 86/2021 z dne 5. 3. 2021,VSL Sklep I Cpg 98/2021 z dne 24. 3. 2021 in VSL Sklep I Cpg 290/2023 z dne 10. 7. 2023.

10Če stranka s pravnomočnim plačilnim nalogom naložene sodne takse ne plača, ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenje pravdnega postopka. Delno plačilo sodne takse se šteje kot neplačilo sodne takse (Vrhovno sodišče RS, Sklep I Up 261/2014 z dne 28. 8. 2014).

11Smisel ustavnega zagotovila pravice do pravnega sredstva ni le v tem, da je posamezniku zagotovljena pravica do vložitve pravnega sredstva, temveč predvsem v tem, da lahko z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese (Odločbe Ustavnega sodišča U-I-98/91 z dne 10. 12. 1992, U-I-25/95 z dne 27. 11. 1997 in Up-96/94 z dne 4. 12. 1997).