Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V primeru, kadar si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo, sodišče otroku postavi posebnega zastopnika. Tako ravna sodišče tudi v drugih primerih, če glede na okoliščine primera presodi, da je to potrebno zaradi varstva otrokovih koristi.
Z izpodbijanim sklepom bo tožnica kot mati res omejena v pravici do uveljavljanja dekličinih koristi, vendar pa je ta poseg po mnenju pritožbenega sodišča dopusten, ker se je pojavil dvom, ali je zakonita zastopnica, zaradi izredno negativnega odnosa do dekličinega očeta, pri odločitvah, ki jih sprejema, sposobna dati prednost koristim deklice po stikih z očetom in čim hitrejšem zaključku tega postopka pred lastnim, morda tudi utemeljenim nezadovoljstvom z očetom svojega otroka.
I. Pritožba se zavrne, izpodbijani sklep se potrdi, dopolnitve pritožbe z dne 10. 1. 2022 se zavrže. II. Izrek o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Med pravdnima strankama je v teku postopek za dodelitev 12-letne hčerke v varstvo in vzgojo, določitve preživnine ter stikov. Postopek je dolgotrajen (6 let). Poleg številnih predlogov za izdajo začasne odredbe je zastoj v postopku povzročil tudi predlog tožeče stranke za izločitev sodnice in sodnega izvedenca dr. A. A. Oba predloga sta bila kot neutemeljena zavrnjena, a je pritožnica kot subsidiarna tožilka proti sodnemu izvedencu sprožila dva postopka zaradi krive izpovedbe v dveh kazenskih postopkih, zato je imenovani sodni izvedenec obvestil sodišče, da v takšnih okoliščinah ne more nepristransko in brez posledic zase, podati strokovnega mnenja. Zaradi izredno konfliktnega odnosa med staršema 12-letne deklice, je sodišče v izpodbijanem sklepu deklici postavilo kolizijsko skrbnico odvetnico B. B. (I.), da zavaruje pravice in koristi deklice v tem postopku (II.).
2. Odločitev sodišča o postavitvi kolizijske skrbnice, iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija tožeča stranka. V obrazložitvi pritožbe navaja, da sodišče ni ugotovilo nasprotja interesov med deklico in njeno mamo kot zakonito zastopnico kot tudi ne, zakaj bi bilo potrebno zaradi varstva dekličinih koristi postaviti kolizijsko skrbnico. Odločitve sodišča niti ni mogoče preizkusiti. Da zaključek sodnice, da sta starša deklice v izjemno konfliktnem odnosu v izvedenih dokazih, nima podlage.
3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena, dopolnitev pritožbe je prepozna.
5. Iz določila 290. člena Družinskega zakonika sledi, da se vsi postopki, ki so bili začeti na podlagi določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih uvedeni pred pristojnimi sodišči pred začetkom uporabe Družinskega zakonika, dokončajo po določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V letu 2015, ko je bila vložena tožba, je bil v uporabi materialnopravni predpis Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Skladno s 107. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) so zakoniti zastopniki mladoletnih otrok njihovi starši. Ker je bil pravdni postopek uveden v letu 2015, torej pred uveljavitvijo Zakona o nepravdnem postopku-1, se predmetni pravdni postopek v smislu določila 216. člena ZNP-1 dokonča na podlagi določil Zakona o pravdnem postopku, ki je v posebnem delu, v 27. poglavju, urejal postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki.
6. Sodišče prve stopnje je pravilno oprlo svojo odločitev o postavitvi kolizijskega skrbnika na določilo četrtega odstavka 409. člena ZPP, s katerega sledi, da v primeru, kadar si interesi otroka in njegovega zakonitega zastopnika nasprotujejo, sodišče otroku postavi posebnega zastopnika in da tako ravna sodišče tudi v drugih primerih, če glede na okoliščine primera presodi, da je to potrebno zaradi varstva otrokovih koristi.
7. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da dolgotrajen postopek, ki je obremenjen s številnimi začasnimi odredbami, ki jih vlagata tako oče kot mati deklice, ki drug drugemu ne priznavata ustreznih starševskih kapacitet, kaže na njun izjemno konflikten medsebojni odnos. Oče si želi vzpostavitve stikov z 12-letno hčerko, ki jih zadnja štiri leta nima, mati vzpostavitvi kakršnihkoli stikov vztrajno nasprotuje, tudi z neutemeljenimi predlogi za izločitev sodnice in sodnega izvedenca, kadar dobi občutek, da je v njenih prizadevanjih za ukinitev stikov ne podpirajo. Zato se je sodišču prve stopnje utemeljeno zastavilo vprašanje, ali je v takšnih okoliščinah mati sposobna dati prednost interesom deklice po vzpostavitvi stikov z očetom in dokončanju tega zares dolgotrajnega postopka, kar vse je potrebno zaradi varstva dekličinih koristi.
8. Z izpodbijanim sklepom bo tožnica kot mati res omejena v pravici do uveljavljanja dekličinih koristi, vendar pa je ta poseg po mnenju pritožbenega sodišča dopusten, ker se je pojavil dvom, ali je zakonita zastopnica zaradi izredno negativnega odnosa do dekličinega očeta pri odločitvah, ki jih sprejema, sposobna dati prednost koristim deklice po stikih z očetom in čim hitrejšem zaključku tega postopka pred lastnim, morda tudi utemeljenim nezadovoljstvom z očetom svojega otroka. Zato je potrebno dekličine koristi zavarovati z postavitvijo kolizijske skrbnice. Na ostale pritožbene navedbe in navedbe odgovora na pritožbo višje sodišče ne bo odgovarjalo, ker glede na pojasnjeno za odločitev v tej zadevi niso pravno pomembne.
9. Izpodbijani sklep je bil odvetnici tožeče stranke vročen 28. 10. 2021. Zoper odločitev sodišča je bilo dovoljeno vložiti pritožbo v 15-dneh po prejemu pismenega odpravka, zato je dopolnitev pritožbe, ki jo je po izteku 15-dnevnega roka za pritožbo, 10. 1. 2022 vložila tožeča stranka, prepozna in jo je bilo potrebno skladno z določilom 1. točke 365. člena ZPP zavreči. 10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.