- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep I Ips 299/99
ECLI:SI:VSRS:2000:I.IPS.299.99 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ker je zahtevo za varstvo zakonitosti vložila oškodovanka kot tožilka, torej oseba, ki ni našteta v 1.odst. 421.čl. ZKP in ki bi bila upravičena vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, je bila zahteva po 2.odst. 423.čl. ZKP zavržena kot nedovoljena.
Izrek
Zahteva oškodovanke kot tožilke K.M. za varstvo zakonitosti se zavrže kot nedovoljena.
Obrazložitev
Okrajno sodišče v Žalcu je z v uvodu navedenim sklepom ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega J.G. zaradi kaznivega dejanja grdega ravnanja po 1. odstavku 146. člena KZ. Hkrati je na podlagi 3. odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oškodovanki kot tožilki naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka in sicer potrebne izdatke in nagrado zagovornice obdolženca v znesku 81.271,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.5.1999 dalje do plačila. Višje sodišče v Celju je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo pritožbi oškodovanke kot tožilke K.M. in je prvostopni sklep v izreku o stroških kazenskega postopka spremenilo tako, da se oškodovanki kot tožilki v plačilo naloženi stroški obdolženca za izdatke in nagrado njegove zagovornice znižajo na 75.130,50 SIT, sicer je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
Oškodovanka kot tožilka K.M. je 26.10.1999 po svojem pooblaščencu vložila zahtevo za varstvo zakonitosti iz razlogov 3. točke 1. odstavka 420. člena ZKP glede na to, da so kršitve določb kazenskega postopka vplivale na zakonitost in pravilnost sodne odločbe o odmeri stroškov. Predlaga, da Vrhovno sodišče zahtevi ugodi in spremeni odločbi sodišča prve in druge stopnje in samo odloči v zadevi ob pravilni uporabi določb materialne narave in Zakona o kazenskem postopku.
Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
Po 1. odstavku 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik. Po obdolženčevi smrti pa jo smejo v njegovo korist vložiti osebe iz 2. odstavka 367. člena ZKP. Glede na to da je zahtevo vložila oškodovanka kot tožilka K.M., torej oseba, ki ni našteta v 1. odstavku 421. člena ZKP, ki bi bila upravičena vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, je Vrhovno sodišče po 2. odstavku 423. člena ZKP to zahtevo za varstvo zakonitosti kot nedovoljeno zavrglo.