Jedro

V skladu s prvim odstavkom 37. člena ZUP lahko sicer stranka zahteva izločitev uradne osebe tudi v primeru, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti, vendar pa zgolj dejstvo, da je predsednica sodišča odločala o več zadevah, v katerih je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, še ne pomeni, da bi bila sodnica kot uradna oseba zaradi tega „okužena“. Do večkratnega odločanja o tožnikovih vlogah je namreč prišlo iz razloga, ker je tožnik podal večje število vlog, na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZBPP pa o dodelitvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik specializiranega sodišča prve stopnje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

_Iz izpodbijane odločbe_

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju UPRS), Organ za brezplačno pravno pomoč, je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožeče stranke (v nadaljevanju: tožnika) kot prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja ter zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep UPRS, Oddelek v Mariboru, št. II U 119/2020-11K z dne 28. 10. 2021. 2. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik dne 22. 10. 2021 pri UPRS, Oddelku v Mariboru, vložil pritožbo zoper sklep II U 119/2020-11K z dne 28. 10. 2021, s katerim je bila kot nedovoljena zavržena njegova pritožba zoper sklep II U 119/2020-7K z dne 8. 6. 2021. 3. Tožena stranka je v zvezi s prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe ocenila, da sklep, ki ga je tožnik izpodbijal s pritožbo, temelji na pravilni pravni podlagi, in da na podlagi podatkov, ki so navedeni v njegovi obrazložitvi, postopek s pritožbo že na prvi pogled nima verjetnega izgleda za uspeh, kot določa 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Tožnik namreč v pritožbi, za katero prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit, kar je, skladno z drugim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), pogoj za vložitev pritožbe kot rednega pravnega sredstva. Ker je torej pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima, je sodišče pritožbo, na podlagi 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kot nedovoljeno zavrglo, kar je tudi v skladu z ustaljeno sodno prakso UPRS in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

_Tožbene navedbe_

4. Tožnik je vložil tožbo v postopku upravnega spora, v kateri navaja, da je predsednica sodišča, višja sodnica svétnica A. A., z vso zadevo okužena, saj je v štirih primerih odločala o isti zadevi. Tudi odločbo Bpp 224/2021-4 izpodbija v celoti, pri tem pa kot prava nevešča stranka ne pozna členov, na katere se je treba sklicevati. V 26. in 28. členu ZBPP, 22. in 23. členu Ustave Republike Slovenije pa je vsakomur zagotovljeno enako varstvo pravic pred sodiščem in drugimi državnimi organi ter organi lokalne samoupravne skupnosti, zaradi česar ga mora zastopati odvetnik oziroma oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Opozarja na sodbo UPRS, Oddelka v Mariboru, II U 66/2019-15 z dne 20. 10. 2021, ki je v obrazložitvi zapisalo, da bi veljalo, da inšpekcijski organ preveri, ali je mogoče pridobiti dokumentacijo za sanacijo za navedeni objekt na parc. št. 556/2, k. o. ..., torej če navedena parc. št. res obstaja in če lastništvo glasi na tožnikovo ime. Sklicuje se tudi na druge priložene listine.

5. Glede na vsebino tožbenih navedb, je sodišče tožbo obravnavalo kot zahtevo za odpravo upravnega akta (prvi odstavek 33. člena ZUS-1).

6. Tožena stranka je dne 24. 3. 2022 sodišču posredovala upravni spis št. Bpp 224/2021, odgovora na tožbo pa ni podala.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnik ne zatrjuje nobenega od razlogov za izločitev uradne osebe, opredeljenih v 35. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči uporablja na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP. V skladu s prvim odstavkom 37. člena ZUP lahko sicer stranka zahteva izločitev uradne osebe tudi v primeru, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti, vendar pa zgolj dejstvo, da je predsednica sodišča, višja sodnica svétnica A. A., odločala o več zadevah, v katerih je tožnik zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, še ne pomeni, da bi bila sodnica kot uradna oseba zaradi tega „okužena“. Do večkratnega odločanja o tožnikovih vlogah je namreč prišlo iz razloga, ker je tožnik pri UPRS, Organu za brezplačno pravno pomoč, podal večje število vlog, na podlagi tretjega odstavka 2. člena ZBPP pa o dodelitvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik specializiranega sodišča prve stopnje, v konkretnem primeru višja sodnica svétnica A. A. Namen izločitvenega postopka pa tudi ni izražanje nestrinjanja z odločitvami uradne osebe, saj so temu namenjena pravna sredstva zoper upravne akte.1

9. Sodišče nadalje pojasnjuje, da je, v skladu s 1. členom ZBPP, namen BPP uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. BPP se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon (2. člen ZBPP). Do BPP torej niso upravičene vse prava neuke stranke, kot meni tožnik, temveč le tiste, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje. V primeru, ko stranka teh pogojev ne izpolnjuje, pa ima možnost sama za zastopanje pooblastiti odvetnika, ki opravlja to storitev proti plačilu.

10. Pri presoji, ki jo opravi organ za BPP, se poleg finančnega (materialnega) pogoja, na podlagi prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, upošteva tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Tudi iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (Herma proti Nemčiji, 54193/07, sklep 8. 12. 2009) izhaja, da ni nedopustno, če sodišče predlogu ugodi le, če presodi, da ima zadeva razumne možnosti za uspeh.

11. Po presoji sodišča je tožena stranka ustrezno obrazložila razloge, zaradi katerih tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP, kot je določen v prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP. Sodišče se pri tem, skladno z drugim odstavkom 71. člena ZUS-1, sklicuje na razloge izpodbijane odločbe, in ugotavlja, da je tožena stranka pravilno in zakonito odločila, ko je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP, saj je očitno, da tožnik ne bi uspel s pritožbo zoper sklep II U 119/2020-11K z dne 28. 10. 2021. 12. Sodišče je, skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, in sicer zakonski pogoji za dodelitev BPP ter samo vprašanje uspeha v postopku, med tožnikom in toženo stranko ni bilo sporno. Do preostalih tožnikovih navedb in predloženih listin pa se sodišče v tem postopku ni posebej opredeljevalo, saj niso predmet tega postopka in ne bi v ničemer vplivale na samo odločitev.

13. Glede na vse navedeno, sodišče zaključuje, da tožba ni utemeljena in jo je zato, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, zavrnilo.

1 prim. Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ur. Polonca Kovač in Erik Kerševan, Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d.o.o. in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 313.