Jedro

Sodišče prve stopnje je sicer lahko ocenilo, da v predsodnem postopku 12. in 13. člen ZUPJS-a nista bila uporabljena v skladu z jezikovno razlago. Vendar pa to ni povzročilo napačne ugotovitve lastnega dohodka, upoštevnega za upravičenost do subvencije tržne najemnine, kot pravilno poudarja pritožba.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke stranke št.: ... z dne 11. 4. 2022 in Centra za socialno delo ... št.: ... z dne 8. 11. 2021 ter vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje, se zavrne".

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu zahtevku tako, da je v izreku te sodbe citirani odločbi odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Zaključilo je, da naj bi toženec napačno ugotovil dohodek, ki se upošteva pri upravičenosti tožnika do subvencije tržne najemnine, saj njegovega dohodka ni zmanjšal za izplačane preživnine, ki jih plačuje hčerkini mami.

2. Sodbo izpodbija tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

Za upravičenost do subvencije najemnine se upoštevajo najemnik in osebe iz najemne pogodbe. V najemni pogodbi so navedeni tožnik, A. A. in hčerka B. B., ki so bili upoštevani pri ugotavljanju relevantnega dohodka. Tožniku se sicer res ni odštela preživnina, nakazovana za hčerko na mamin račun po 13. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev1 (ZUPJS), vendar se preživnina v isti višini pri hčerki ni upoštevala po 12. členu ZUPJS-a. Preživnina ni bila upoštevana pri tožniku niti pri njegovi hčerki. Zmanjšanje tožnikovega dohodka za znesek preživnine bi pomenil povečanje dohodka hčerke za enak znesek. Vsota relevantnih dohodkov bi ostala nespremenjena. Znašala bi 1.665,01 EUR. Upoštevanje preživnine pri omenjenih osebah bi učinek pri odločanju o sporni pravici izničilo. Četudi bi prišlo do ponovnega odločanja v predsodnem postopku po napotilih prvostopenjskega sodišča, bo lahko ugotovljen enak dohodek relevantnih oseb - 1.665,01 EUR kot v odločbi 8. 11. 2021. Tožniku bi bila preživnina odšteta, hčerki pa znesek v isti višini prištet. Znova bo odločeno, da tožnik ni upravičen do subvencije najemnine, ker presega cenzus 1.543,32 EUR.

Tožnikov dohodek se pri odločanju res ni zmanjšal za znesek preživnine, vendar se tudi dohodek njegove hčerke ni povečal za znesek preživnine. Ker je sodišče to spregledalo, je zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo 10., 12., 13. in 28. člen ZUPJS-a. V kolikor pritožbi ne bo ugodeno, bo lahko organ ponovno odločil tako, kot je že odločil z izpodbijanima upravnima aktoma.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku2 (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve iz 2. odst. 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotavlja, da je sodišče v okoliščinah obravnavnega primera zmotno presodilo, da sta zavrnilni odločbi iz razlogov, utemeljenih v 10. točki obrazložitve nepravilni in nezakoniti, ju na podlagi 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih3 (ZDSS-1) neutemeljeno odpravilo in zadevo neutemeljeno vrnilo v ponovno upravno odločanje.

5. Kljub popolni pasivnosti tožnika, saj ni postopal v skladu s sklepom o popravi tožbe z dne 12. 7. 2022 (list. 10 – 11), niti se ni udeležil glavnih obravnav, razpisanih 15. 11. 2020 ter 25. 1. 2023 in izostanka ni opravičil, je sodišče sicer lahko presojalo zakonitost izpodbijanih odločb, vendar jih je neutemeljeno odpravilo in vrnilo v ponovno upravno odločanje.

6. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je tožnik dne 1. 11. 2021 vložil zahtevo za subvencijo tržne najemnine na naslovu C., ki jo CSD ... z odločbo z dne 8. 11. 2021 zavrnil. Pri ugotavljanju upravičenosti do subvencije najemnine je upošteval tožnika, partnerko A. A. ter hčer B. B. Pri ugotavljanju lastnega dohodka je upošteval plači B. B. v višini 984,10 EUR in tožnika v višini 680,91 EUR, skupaj torej 1.665,01 EUR, kar presega mejo dohodka za upravičenost do subvencije najemnine, ki je znašala 1.543,32 EUR.

7. Višina lastnega dohodka tožnika in A. A. ter ugotovljen cenzus sicer nista sporna, temveč je sporen le način izračunavanja, ki pa na pravilnost in zakonitost zavrnilnih upravnih aktov ne vpliva, kot pravilno poudarja pritožba.

8. Pritožbeno sodišče določb Stanovanjskega zakona4 (ZS-1), ki ureja izračunavanje subvencije k tržni najemnini iz 7. tč. obrazložitve in 28. člena ZUPJS-a iz 8. tč. obrazložitve sodbe, ne povzema znova. V 9. točki obrazložitve sodbe so pravilno povzete tudi določbe ZUPJS-a, ki urejajo način ugotavljanja lastnega dohodka družine, relevantnega za priznavanje pravic do socialnih dajatev. Tako se med dohodke štejejo dohodki in prejemki _vseh oseb_, določeni v 1. odstavku 12. člena ZUPJS-a. Glede na 4. tč. 1. odstavka 12. člena ZUJPS-a tudi preživnina, nadomestilo preživnine in drugi prejemki otrok in pastorkov. Vendar se skladno s 1. odstavkom 13. člena ZUPJS-a pri ugotavljanju upravičenosti do posamezne pravice iz javnih sredstev dohodek zmanjša za izplačane preživnine.

9. Ob predhodno citirani ureditvi je sodišče prve stopnje sicer lahko ocenilo, da v predsodnem postopku 12. in 13. člen ZUPJS-a nista bila uporabljena v skladu z jezikovno razlago. Vendar pa to ni povzročilo napačne ugotovitve lastnega dohodka, upoštevnega za upravičenost do subvencije tržne najemnine, kot pravilno poudarja pritožba.

10. Iz izpodbijanih upravnih odločb jasno izhaja, da CSD ... tožnikovega dohodka ni zmanjšal za izplačane preživnine za hčerko, niti preživnine ni upošteval _pri hčerki_, za katero je zapisano, da ima _0,00 dohodka_. Zmanjšanje tožnikovega dohodka za znesek preživnine bi pomenilo povečanje dohodka hčerke za enak znesek. Vsota skupnega dohodka bi ostala nespremenjena in bi znašala 1.665,01 EUR. Upoštevanje preživnine pri omenjenih osebah bi učinek pri odločanju o pravici izničilo, saj bi znašal dohodek tožnika, hčerke ter matere še vedno 1.665,01 EUR, kot je ugotovljeno v odločbi z dne 8. 11. 2021. Tudi če bi bil znesek tožnikove plače 680,91 EUR zmanjšan za preživnino, 0,00 EUR hčerke B. B. pa povečanih za preživnino, bi ugotovljen lastni dohodek ostal isti.

11. Ker je lastni dohodek tožnikove družine znašal 1.665,01 EUR in presegal mejo dohodka v višini 1.543,32 EUR, tudi po presoji pritožbenega sodišča niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje subvencije tržne najemnine.

12. Iz predhodnih razlogov je potrebno toženčevi pritožbi ugoditi in kasatorno sodbo na podlagi 358. člena ZPP spremeniti tako, kot je razvidno iz izreka te sodne odločbe. Ob uporabi 1. odst. 81. člena ZDSS-1 torej tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih pravilnih in zakonitih zavrnilnih odločb in vrnitev v ponovno upravno odločanje, kot neutemeljen zavrniti.

1 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 3 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 69/2003 s spremembami.