Jedro

Združene organizacije, za katere so delavci v Delovni skupnosti opravljali določena dela, so ob ukinitvi Delovne skupnosti solidarno odgovorne za zagotovitev dela delavcem Delovne skupnosti, in jim samo zaradi ukinitve Delovne skupnosti ne more prenehati delovno razmerje.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče združenega dela je z odločbo ponovno razveljavilo sklep zadružnega sveta ... z dne 28.12.1989 o prenehanju delovnega razmerja tožnika pri ... in razporeditvi na delo v KZ, in odločilo, da so tožene stranke dolžne pozvati tožnika nazaj na delo ter mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja od 1.1.1990 do vrnitve na delo. Sodišče ugotavlja, da o tožnikovi zahtevi za varstvo pravic zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja in razporeditvi ni bilo odločeno. Po samoupravnem sporazumu o združitvi toženih strank v ... so tožene stranke dolžne zagotoviti delo delavcem delovne skupnosti v primeru prenehanja delovne skupnosti. Tožene stranke so se razdružile, niso se pa dogovorile, katera bo prevzela tožnika, zato so solidarno odgovorne za zagotovitev dela tožniku.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče z odločbo ugodilo pritožbi tretje tožene stranke in odločbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek tožnika zoper tretjo toženo stranko zavrnilo. Pritožbe druge, četrte, pete in šeste tožene stranke pa je zavrnilo kot neutemeljene. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je le tretja tožena stranka izpolnila svojo obveznost o zagotovitvi socialne varnosti delavcem delovne skupnosti, in sicer s tem, da je zaposlila eno delavko. Pritožbeno sodišče se strinja, da so vse ostale tožene stranke solidarno odgovorne za izpolnitev obveznosti tožniku, zaradi razlogov, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje. Tožnik bo delovno razmerje lahko sklenil le z eno toženo stranko, vse ostale pa so odgovorne za obveznosti tisti, s katero bo tožnik sklenil delovno razmerje.

Zoper odločbo sodišča druge stopnje je četrta tožena stranka pravočasno vložila revizijo. V reviziji uveljavlja oba revizijska razloga, zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je tožnik opravljal dela referenta za varstvo pri delu, požarno varstvo in referenta za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Slednja dela pa se v gospodarskih družbah več ne opravljajo, pri revidentu pa tudi ni potrebe po referentu za varstvo pri delu in požarno varstvo. Na seji sveta je bilo ugotovljeno, da je možnost zaposlitve tožnika le pri šesti toženi stranki, ki je to obveznost tudi prevzela, čeprav je na sami seji zadružnega sveta ni bilo. Revident pa take obveznosti ni nikdar prevzel. Po mnenju revidenta je pravni nesmisel, da bi naj tožnik imel izbirno pravico, pri kom se bo zaposlil. Pravne podlage za tako odločitev ni, tožnik pa bi bil privilegiran v primerjavi z ostalimi delavci bivše delovne skupnosti skupnih služb. Revident se tudi sklicuje na svoje dosedanje navedbe kakor tudi na navedbe ostalih tožencev, v tistem delu, ki so tudi v prid njemu. Revident predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in tožnikov zahtevek zavrne oziroma izpodbijani odločbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Skladno z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77-27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, zato zakon točno določa, kdaj jo je dovoljeno vložiti, zaradi katerih razlogov in v kakšnem obsegu revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodno odločbo (386. člen ZPP) - samo v izpodbijanem delu in v mejah razlogov, ki so v reviziji navedeni. Zakon izrecno določa, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 385. člena ZPP). Sodišče to poudarja zato, ker se navedbe v reviziji nanašajo tudi na dejansko stanje in ker se revizija sklicuje na razloge, ki v njej niso navedeni.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je revizijsko sodišče vezano, se revizijsko sodišče strinja z odločitvijo v izpodbijani odločbi zaradi pravnih razlogov, ki jih navajata sodišči druge in prve stopnje. Tožene stranke so se ob združitvi v ..., s samoupravnim sporazumom z dne 16.11.1987 obvezale, da bodo v primeru prenehanja delovne skupnosti zagotovile nadaljevanje dela delavcem delovne skupnosti (31. člena samoupravnega sporazuma). To obveznost je obnovil zadružni svet na seji 3.4.1989. Delovna skupnost je na podlagi odločitve zadružnega sveta 31.12.1989 prenehala z delom in s tem dnem je tožniku tudi prenehalo delovno razmerje pri delovni skupnosti. Tako je bil izpolnjen pogoj za realizacijo v samoupravnem sporazumu dogovorjene obveznosti. Tožene stranke bi se lahko dogovorile, da bo solidarno obveznost izpolnila ena od njih, vendar takega dogovora niso sklenile oziroma ga sodišču niso predložile. Revident pa tudi ni izkazal, da bi bil oproščen obveznosti, ki jo je prevzel z že navedenim samoupravnim sporazumom o združitvi. Zato so tožene stranke, razen tretje tožene stranke, solidarno obvezane za izpolnitev prevzete obveznosti, stvar tožnika pa je, od katere od njih bo zahteval izpolnitev, če obveznost ne bo prostovoljno izpolnjena. Za odločitev v tem sporu pa ni odločilno, ali revident potrebuje takega delavca kot je tožnik ali ne. Kolikor tožena stranka, ki bo tožnika prevzela, takega delavca ne potrebuje, bo lahko izvedla ustrezni postopek za prenehanje delovnega razmerja.

Glede na obrazloženo, in ker revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo, da bi bil podan kateri od revizijskih razlogov, ki jih upošteva po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je revizijo na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).