Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Revidentka v obravnavanih zadevah trditvenemu in dokaznemu bremenu glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizij ni zadostila. Revidentka v revizijah niti ni neposredno navedla drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Prav tako ni niti opisno navedla in ne izkazala, kateri od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavanih zadevah izpolnjen. Zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

Izrek

I. Zadeve, ki se pri Vrhovnem sodišču vodijo kot X Ips 170/2014, X Ips 175/2014, X Ips 176/2014, X Ips 184/2014 in X Ips 193/2014, se združijo v skupno obravnavanje in odločanje tako, da postane osnovni spis X Ips 170/2014. II. Revizije se zavržejo.

III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskih postopkov.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedene pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizije. Priglasila je stroške revizijskih postopkov.

K I. točki izreka:

2. Ker gre v obravnavanih zadevah za več postopkov o istem predmetu, saj revidentka v vseh primerih z vsebinsko povsem enakimi razlogi izpodbija sodbe, izdane na isti pravni podlagi v zadevah dodelitve brezplačne pravne pomoči, in ker sta v vseh zadevah isti tudi stranki spora, so izpolnjeni pogoji za združitev postopkov na revizijski stopnji. Zato je Vrhovno sodišče, ob upoštevanju načela pospešitve in ekonomičnosti postopka iz prvega odstavka 11. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, smiselno uporabilo določbo prvega odstavka 42. člena ZUS-1 in v uvodu navedene zadeve združilo v skupno obravnavanje in odločanje.

K II. točki izreka:

3. Revizije niso dovoljene.

4. Z izpodbijanimi sodbami je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljene zavrnilo revidentkine tožbe zoper sklepe tožene stranke, s katerimi je ta zavrgla revidentkine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči za tam navedene postopke, in sicer ker revidentka kot pravna oseba po določbi 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ni upravičena do brezplačne pravne pomoči. 5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Revidentka v obravnavanih revizijah neposredno ni navedla drugega odstavka 83. člena ZUS-1, prav tako ni niti opisno navedla in ne izkazala, kateri od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavanih zadevah izpolnjen. V revizijah je navedla le revizijska razloga iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. 7. Določbe ZUS-1, ki urejajo postopek z revizijo, pa jasno razmejujejo pogoje za dovoljenost revizije in razloge, s katerimi je mogoče v reviziji izpodbijati zakonitost pravnomočne sodbe Upravnega sodišča. Iz narave pravnega sredstva, še posebej ker gre za izredno, izhaja, da mora vlagatelj tega sredstva - revident izkazati obstoj predpisanih pogojev za njegovo vsebinsko obravnavo (tako tudi Ustavno sodišče RS v odločbi Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009). Restriktiven pristop pri presoji izkazanosti pogojev za dovoljenost revizije je utemeljen tudi s pomenom instituta pravnomočnosti, katerega pomen poudarja tudi Ustava (158. člen), zato je v pravnomočne sodne odločbe mogoče posegati le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom (tako tudi Ustavno sodišče RS v sklepu Up-858/08 z dne 3. 6. 2008).

8. Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizij na revidentkini strani, ta pa tega bremena ni izpolnila, temveč je v revizijah uveljavljala le revizijske razloge, s katerimi je mogoče izpodbijati zakonitost pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, pogoji za dovoljenost revizij niso izpolnjeni.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizije zavrglo kot nedovoljene na podlagi 89. člena ZUS-1. K III. točki izreka:

10. Revidentka z revizijami ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskih postopkov (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).