Jedro

To kar je tožena stranka predložila, ni original pooblastila. Novo pooblastilo je bilo prepozno in tudi ni opremljeno s pojasnilom, da gre za obnovo postopka. Pri tem je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da mora biti vloženo v roku 30 dni od takrat, ko se je stranka seznanila z novimi dejstvi in dokazi in to je od vročitve drugostopenjske odločbe.

S predmetno odločitvijo sodišče prve stopnje ni vzelo stranki dostopa do sodišča, saj jo je korektno in pravilno pozvalo, da predloži original listine, katero je predložila v fotokopiji. Zato ni kršena njena pravica do sodnega varstva po 23. in 25. členu Ustave RS ali 6. in 8. členu EKČP.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka.

2. Proti sklepu vlaga pritožbo tožena stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge. 95. člen ZPP določa, da mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. Pooblastilo mora izvirati iz časa, v katerem je stranka že pridobila pravico do vložitve izrednega pravnega sredstva, torej po pravnomočnosti sodbe. Enaka je praksa Ustavnega sodišča. Novo pooblastilo temelji na predpostavkah, da mora časovno izvirati iz časa po pravnomočnosti sodbe in izrecno zajemati navedbo, da je dana za zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Tožena stranka je v prilogi B43 predložila pooblastilo, ki izpolnjuje oba pogoja. Sodišče ne nasprotuje temu, pač pa je podvomilo v dejstvo, ali izvira iz časa po pravnomočnosti sodne odločbe. Vrhovno sodišče je zavzelo stališče, da pooblastilo ni novo, če izvira iz časa pred nastankom pravice do izrednega pravnega sredstva in tudi, da pooblastilo z datumom pred izdajo pritožbene odločbe ni novo in posebno pooblastilo v smislu tretjega odstavka 95. člena ZPP. Tudi če je pooblastilo izviralo iz časa pred nastankom pravice do izrednega pravnega sredstva, je zaključilo, da pooblastilo, ki je datirano na datum pred pravnomočnostjo, ni novo pooblastilo v smislu drugega odstavka 95. člena ZPP (II DoR 6/2009). V sodni praksi se je ustalilo stališče, da se mora presoja, ali je pooblastilo novo, opirati na okoliščino, kdaj je pooblastilo datirano. Iz prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da se je pri iskanju odgovora na vprašanje, ali je pooblastilo za vložitev rednega pravnega sredstva novo, potrebno izključno ukvarjati s presojo, ali je pooblastilo datirano po ali pred prejemom pravnomočne odločitve v zadevi. Tožena stranka je k predlogu za obnovo priložila pooblastilo z dne 29. 3. 2020, to je po pravnomočnosti sodbe, in pooblastilo zajema, da je dano za obnovo postopka. Zato ima pooblastilo B43 vse, kar Vrhovno sodišče zahteva. To tudi sodišče ugotavlja v sklepu, nato pa arbitrarno razlaga drugi odstavek 95. člena ZPP, saj smatra, da zgolj dejstvo, da je na spornem pooblastilu naveden ustrezen datum, še ne bi pomenilo, da je listina novo pooblastilo. Sodišče piše, da je podvomilo v ustreznost pooblastila in pozvalo toženo stranko, da predloži original. Očita toženi stranki, da je priložila povsem novo pooblastilo z dne 16. 8. 2020. Tožena stranka je na poziv sodišča z dne 5. 8. 2020 bila pozvana k predložitvi „pooblastila za zastopanje v originalu“ in sodišče ni zahtevalo original pooblastila, ki je bil že v kopiji predložen za obnovo. Zato ni mogoče šteti, da tožena stranka ni sledila pozivu sodišča. Tako toženi stranki ni moglo biti znano, kaj sodišče želi in je zato predložilo novo pooblastilo. Res je datirano 16. 8. 2020 in res ne vsebuje navedbe, da gre za predlog za obnovo postopka. Vendar je bila tožena stranka prepričana, da je jasno, da se naknadno predloženo pooblastilo nanaša na vložitev izrednega pravnega sredstva. Tako je bilo v pozivu z dne 5. 8. 2020. Naziralo je sodišče, da bi morala tožena stranka pooblastilo antidatirati, pa po njenem prepričanju ni vzdržno. Ker pa je šlo za novo pooblastilo na poziv sodišča, pa je tudi kasnejši datum. S tem je bilo kvečjemu utrjeno dejstvo, da je pooblaščenec že pred vložitvijo predloga za obnovo imel pooblastilo za to pravdno dejanje. Predvsem pa je že pooblastilo pod B43 primerno, datirano po pravnomočnosti sodbe in piše, da gre za obnovo postopka. Sodišče ni imelo razloga za dvom v ustreznost tovrstnega pooblastila in je bil poziv z dne 5. 8. 2020 nepotreben. Naknadnim pooblastilom pa je le še potrdila svoje prepričanje. Namen drugega odstavka 95. člena ZPP je zagotoviti poseben preudarek stranke pred vložitvijo izrednega pravnega sredstva in ne v formalističnem iskanju pomanjkljivosti pooblastila. Da gre za novo pooblastilo, izhaja iz B43. Ni bilo nobenega razloga, da bi sodišče menilo, da tožena stranka ni upravičena do meritorne obravnave vloženega predloga. Z izpodbijanim sklepom je bila kršena ustava v 23. členu ter pravica do pravnega sredstva iz 25. člena. S tem je bila prekršena pravica stranke do sodnega varstva. Posameznik ima pravico do meritorne odločitve in s tem je kršen 6. in 13. člen deklaracije o človekovih pravicah. Gre tudi za načelo pravne države iz 2. člena Ustave. Zakonodajalec in sodišče ne smeta določiti pretežkih formalnih ovir, ki onemogočajo meritoren preizkus pravnega sredstva.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba najprej trdi, da je bilo pooblastilo, ki je bilo priloženo predlogu za obnovo postopka (priloga B43), popolno tako glede datuma kot glede posebnega pooblastila, da gre za vložitev predloga za obnovo postopka. Pritožba torej meni, da je bilo že naknadno pozivanje tožene stranke, da predloži original, odveč. Trdi tudi, da je bil poziv nejasen. Sodišče prve stopnje je pravilno zapisalo, da lahko sodišče vedno zahteva, da se predložijo listine, ki so priložene, v izvirniku (tretji odstavek 107. člena ZPP). Sodišču ni treba v pozivu navesti, zakaj se je tako odločilo. V izpodbijanem sklepu pa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je bilo prvotno pooblastilo (B1) in pooblastilo pod B43 (v fotokopiji), videti povsem identično. Celo enako sta bili pozicionirani štampiljki odvetniške pisarne in pooblastitelja in celo v desnem kotu je bila enako razmazana štampiljka na obeh kopijah. Le v pooblastilu pod B43, je bilo dodano besedilo „ki ga zastopa direktor A. A.“ in še „za vložitev predloga za obnovo postopka“. Zato je sodišče podvomilo, ali gre pri pooblastilu pod B43 za novo pooblastilo in je zahtevalo original. Treba je le dodati, da sodišču po določbi 107. člena ZPP ni treba navajati, zakaj zahteva original. Nato je sodišče v pozivu z dne 5. 8. 2020 (list. št. 269) zahtevalo od odvetnika tožene stranke, da predloži pooblastilo za zastopanje v originalu, sicer bo sodišče predlog za obnovo zavrglo in se pri tem sklicevalo na prvi odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 98. člena ZPP. Poziv je jasen, saj sodišče piše, da bo sicer moralo „predlog za obnovo zavreči“. Zato ne drži navedba iz pritožbe, da ni bilo napisano, za katero pooblastilo gre. Jasno je, da gre za pooblastilo, ki ga je treba priložiti k predlogu za obnovo postopka.

5. Tožena stranka pa je nato predložila popolnoma novo pooblastilo (priloga B54) z datumom 18. 9. 2020 in brez oznake, da gre za obnovo postopka. Tako se izkaže, da tožena stranka ni predložila originala fotokopije, katera je bila priložena k predlogu za obnovo postopka. Pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, da bi lahko zahtevalo tudi predložitev overjenega pooblastila (tretji odstavek 97. člena ZPP), vendar se je odločilo le, da zahteva original. Temu tožena stranka ni sledila.

6. To kar je tožena stranka predložila (priloga B53) pa ni original pooblastila iz B43. Novo pooblastilo je bilo prepozno in tudi ni opremljeno s pojasnilom, da gre za obnovo postopka. Pri tem je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da mora biti vloženo v roku 30 dni od takrat, ko se je stranka seznanila z novimi dejstvi in dokazi in to je od vročitve drugostopenjske odločbe (396. člen ZPP). Tožena stranka je prejela odločbo sodišča druge stopnje v predmetni zadevi 5. 3. 2020. Zato je treba pritrditi vsem razlogom za zavrženje predloga, ki jih je sodišče prve stopnje naštelo v točki 6 obrazložitve.

7. Pri tem se pritožba zmotno sklicuje na določene judikate Vrhovnega sodišča. Ne gre za takšne primere, kot je v danem primeru, ko je sodišče samo zahtevalo original predloženega pooblastila in tudi ugotovilo, da novo pooblastilo ni ustrezno. Zadnje pooblastilo (B54) pa nima navedbe, da gre za predlog za obnovo postopka, datirano pa je tudi 16. 8. 2020, kar je prepozno. Navodilo sodišča z dne 5. 8. 2020 pa je bilo zadosti jasno, da bi lahko tožena stranka predložila izvirnik pooblastila iz B43. Ni odveč dodati, da tožena stranka tudi sedaj ne predloži izvirnika pooblastila, katerega je predložila pod B43, kar samo pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje.

8. S predmetno odločitvijo sodišče prve stopnje ni vzelo stranki dostopa do sodišča, saj jo je korektno in pravilno pozvalo, da predloži original listine, katero je predložila v fotokopiji. Zato ni kršena njena pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave, 25. členu Ustave ali členu 6 in 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah. Postopek je tekel pošteno, jasno in z opozorili, zato ni mogoče očitati postopku, da ni bil pošten, in da je s tem ogrožena pravna država. Ustavno sodišče je v zadevi U-I-277/09 pojasnilo, da zahteva po predložitvi pooblastila ne pomeni nerazumne otežitve na poti do vsebinske presoje revizije in da vložitev popolnega in pravilnega pooblastila za odvetnika ne more biti pretirano zahtevno opravilo.

9. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP).