Jedro

Pri upokojitvi po 394. členu ZPIZ-2 se starostna pokojnina prizna pod pogoji, določenimi v 36. členu ZPIZ-1. Tudi pokojninska osnova se oblikuje na način, določen v 39. členu ZPIZ-1. Vendar se za valorizacijo plač oziroma zavarovalnih osnov uporabijo valorizacijski količniki, določeni v 35. členu ZPIZ-2, in pokojninska osnova preračuna še s količnikom 0,732. Takšna ureditev varstva pričakovanih pravic ni v nasprotju z Ustavo RS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 2. 12. 2015 in št. ... z dne 8. 3. 2016 ter odločb št. ... z dne 24. 12. 2015 in št. ... z dne 9. 3. 2016, izplačilo razlike med nadomestilom plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu in starostno pokojnino od 27. 10. 2015 dalje ter povrnitev stroškov postopka (I. točka izreka). Z II. točko izreka je zavrglo tožbo v delu zahteve po informativnem izračunu višine starostne pokojnine po ZPIZ-2. 2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica. Na dan 27. 10. 2015 ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1 niti ZPIZ-2. Podzakonski akti, na katere se sklicuje toženec niso objavljeni, zato so dostopne informacije pomanjkljive. Zavarovanec se ni dolžan upokojiti, temveč to lahko stori. Toženec ji je brez predhodnega obvestila prenehal izplačevati nadomestilo za čas čakanja na zaposlitev. Zato ni bila ustrezno obveščena in so ji kršene pravice. Obravnavana je kot drugorazredni državljan, kar ni dopustno. Nima možnosti, da bi izbirala med pokojnino po ZPIZ-1 in ZPIZ-2, saj ji ni bila dana možnost, da bi predhodno pridobila izračun pokojnine po ZPIZ-1 in ZPIZ-2. Ker jo je toženec obvestil, da izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino po ZPIZ-2, ni mogoče, da bi podala zahtevo za priznanje pokojnine po ZPIZ-1. Gre za manipulacijo toženca, tudi v sodnem postopku ji je bila predočena le polovica vseh strani vloge. Toženec naj sodišču predloži izvirnik vseh listin, ki naj ji jih sodišče da na vpogled. Zahteva tudi, da sodišče pridobi izračune pokojnine po obeh pravnih podlagah. V koledarskem letu pred letom uveljavitve pravice 2014 ni izpolnjevala pogoja starosti 58 let in 4 mesece ter 38 let in 8 mesecev delovne dobe niti starosti 62 let in najmanj 20 let delovne dobe. Pokojninska osnova je bila zmotno izračunana na podlagi 18, namesto 20 najugodnejših let. Toženec je prikrito uporabil ZPIZ-2 in pokojnino znižal s faktorjem 0,732, ki se v izračunih po ZPIZ-1 ne uporablja. Tudi sicer je odločba polna napak in pomanjkljivosti, zato ni veljavna. Pravica je priznana na podlagi pogojev po ZPIZ-1, ki jih sploh ne izpolnjuje, odmerjena pa je po ZPIZ-2. Je žrtev finančne krize, kar je v nasprotju z načelom socialne države. Tožnica se pritožuje tudi zoper sklep o zavrženju dela tožbe. Dodatno navaja, da je že 23. 11. 2015 pri tožencu vložila zahtevo za izračun starostne pokojnine, vendar ga še ni prejela.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodna odločba izdana na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in pravilno uporabljenega materialnega prava.

V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti niti do smiselno zatrjevanih. Zatrjevana kršitev 2. člena Ustave RS2 ni podana, iz razlogov, kot bodo obrazloženi v nadaljevanju.

5. Toženec je že k odgovoru na tožbo priložil upravni spis v izvirniku. Z vročitvijo odgovora na tožbo3 je bila tožnica s tem seznanjena. Po 1. odstavku 106. člena ZPP se morajo vloge in priloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, izročiti sodišču v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko, ter v taki obliki, da jih sodišče lahko vroči. Izjema je določena za listine v izvirniku. Skladno z 2. odstavkom 107. člena ZPP te listine sodišče obdrži, nasprotni stranki pa dovoli, da jih pregleda. Pomeni, da bi tožnica upravni spis lahko pregledala. Njeno zatrjevanje v smeri neseznanitve z zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine z dne 23. 11. 2015, ki jo je sicer podala sama, zato ne more biti pravno upoštevno.

K pritožbi v delu zavrnitve tožbenega zahtevka na odpravo odločb z dne 8. 3. 2016 in z dne 2. 12. 2015 (glede priznanja pravice do starostne pokojnine)

6. Predmet presoje tega socialnega spora je pravilnost in zakonitost odločb o priznanju pravice do starostne pokojnine v znesku 389,55 EUR mesečno od 27. 10. 2015 dalje. Tožnica je invalid III. kategorije in je 31. 12. 2012 dopolnila starost 58 let, 2 meseca in 4 dni ter 24 let, 8 mesecev in 23 dni pokojninske dobe. Pravica do starostne pokojnine ji je bila priznana z dopolnitvijo starosti 61 let. Pokojninska dajatev je bila odmerjena v višini 62 % pokojninske osnove, izračunane na podlagi najugodnejšega 18-letnega mesečnega povprečja plač oziroma osnov zavarovanja od 1973 do 1990, poračunane s faktorjem 0,732. 7. V prehodni določbi 394. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)4 je urejeno varstvo pričakovanih pravic za brezposelne, delovne invalide in prejemnike poklicne pokojnine. Čeprav je zahteva za priznanje pravice vložena že v času veljavnosti ZPIZ-25, se lahko določene kategorije oseb ob izpolnjenih pogojih po tej določbi upokojijo po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, torej po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)6. Po 4. odstavku 394. člena ZPIZ-2 se tako lahko po pogojih iz ZPIZ-1 upokoji zavarovanec, ki mu je na dan 31. 12. 2012 manjkalo za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve tega zakona, do tri leta starosti in tri leta pokojninske dobe ali manj in ima na ta dan priznan status delovnega invalida II. ali III. kategorije invalidnosti, ko dopolni manjkajočo starost in pokojninsko dobo. Invalid II. ali III. kategorije invalidnosti, ki je na dan 31. 12. 2012 prijavljen pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in mu je na ta dan manjkalo za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih veljavnih do uveljavitve tega zakona do pet let starosti in pet let pokojninske dobe ali manj, se lahko upokoji po predpisih veljavnih do uveljavitve tega zakona, ko dopolni manjkajočo starost in pokojninsko dobo.

Pri upokojitvi po 394. členu ZPIZ-2 se starostna pokojnina prizna pod pogoji, določenimi v 36. členu ZPIZ-1. Tudi pokojninska osnova se oblikuje na način, določen v 39. členu ZPIZ-1. Vendar se za valorizacijo plač oziroma zavarovalnih osnov uporabijo valorizacijski količniki, določeni v 35. členu ZPIZ-2, in pokojninska osnova preračuna še s količnikom 0,732. Takšna ureditev varstva pričakovanih pravic ni v nasprotju z Ustavo RS.

8. Zaključek sodišča prve stopnje in že toženca pred njim, da je tožnica izpolnila pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 4. odstavku 394. člena ZPIZ-1 je pravilen. Po 2. odstvaku 36. člena ZPIZ-1 je pridobila zavarovanka pravico do starostne pokojnine pri starosti 61 let, če je dopolnila 20 let pokojninske dobe. Tožnici je ob prenehanju veljavnosti ZPIZ-1 manjkalo manj kot tri leta starosti do 61 let, ko bi po ZPIZ-1 izpolnila pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, zato ji je bila kot invalidu III. kategorije starostna pokojnina na podlagi 4. odstavka 394. člena ZPIZ-2 pravilno in zakonito priznana z dnem dopolnitve starosti 61 let. S tem dnem, torej 27. 10. 2015, so bili izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine.

9. Čeprav je odločitev o tem, ali in kdaj bo zavarovanec uveljavil pravico do starostne pokojnine praviloma res na njegovi strani, je bila v okoliščinah konkretnega primera, ko je bilo po uradni dolžnosti ugotovljeno, da tožnica izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine in posledično izdana odločba o prenehanju pravice do nadomestila iz invalidskega zavarovanja, zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine nedvomno podana. Na podlagi toženčevega obvestila, da izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po 394. členu ZPIZ-2, torej pod pogoji iz 36. člena ZPIZ-1,7 je tožnica podala zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine, ki jo je izrecno uveljavljala po ZPIZ-18. Zato je toženec imel vso podlago, da je o tej zahtevi odločil in ji pravico na podlagi 4. odstavka 384. člena ZPIZ-2 in pod pogoji iz 36. člena ZPIZ-1 tudi priznal. Priznana pokojninska dajatev je bila tožnici tudi pravilno odmerjena.

10. Na podlagi 1. odstavka 39. člena ZPIZ-1 se je starostna pokojnina odmerila od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec prejel, oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki, v katerihkoli zaporednih 18 letih zavarovanja po 1. 1. 1970, ki so zanj najugodnejša. Pritožničino zavzemanje za izračun pokojninske osnove na podlagi 20 najugodnejših let zato ni utemeljeno.

11. Po 8. odstavku 394. člena ZPIZ-2 je bila pokojninska osnova ob upoštevanju valorizacijskih količnikov, določenih s 35. členom ZPIZ-2, utemeljeno preračunana s faktorjem 0,732. V 8. odstavku 394. člena ZPIZ-2 je namreč izrecno določeno, da se upravičencem iz prejšnjih odstavkov 394. člena, ki pridobijo pravico do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do tega zakona, pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki, določeni s tem zakonom, torej ZPIZ-2, in tako izračunana pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732. Valorizacijski količnik iz 35. člena ZPIZ-2 se določi tako, da se povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za koledarsko leto pred letom, za katero so določeni količniki, deli s povprečno plačo na zaposleno osebo, izplačano za posamezno koledarsko leto. Zaradi tega se povprečna osnova iz tega leta upošteva v dejanskem znesku, druge pa se valorizirajo. Z uveljavitvijo ZPIZ-2 so tako glede na prej veljavne valorizacijske količnike iz 47. člena ZPIZ-1, ki so bili vezani na gibanje povprečnih plač in pokojnin v koledarskem letu pred uveljavitvijo pravice do pokojnine, pričeli veljati višji valorizacijski količniki, ki posledično zvišujejo tudi pokojninsko osnovo. Prav iz tega razloga, oziroma za to, da se pokojnine določijo na primerljivi ravni kot po ZPIZ-1, se pokojninska osnova korigira s faktorjem 0,732. Ta faktor predstavlja valorizacijski količnik za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let na raven plač in pokojnin iz leta 2011 za izračun pokojninske osnove za odmero pokojnine, uveljavljene v letu 2012, za leto 2011. Brez korigiranja pokojninske osnove bi bila tožnica oziroma zavarovanci, ki se upokojujejo na podlagi 394. člena ZPIZ-2, po določbah in pod pogoji iz ZPIZ‑1, v privilegiranem položaju glede na upokojence, ki so pravico do pokojnine pridobili v času veljavnosti ZPIZ-1. K pritožbi v delu zavrnitve tožbenega zahtevka na odpravo odločb z dne 9. 3. 2016 in z dne 24. 12. 2015 (glede prenehanja pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo)

12. Predmet presoje tega socialnega spora je tudi pravilnost in zakonitost upravnih odločb o prenehanju pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo z 26. 10. 2015. Bistvenega pomena za izdajo teh odločb je prav ugotovitev, da je tožnica kot uživalka invalidske dajatve po 124. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)9 v znesku 551,36 EUR10 na temelju invalidnosti III. kategorije, izpolnila pogoje za starostno upokojitev.

13. V 6. odstavku 126. člena ZPIZ-2 je eksplicitno določeno, da pravica do nadomestila iz invalidskega zavarovanja preneha zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo, ki ni v delovnem razmerju ali ni obvezno zavarovan na podlagi tega zakona in ni na poklicni rehabilitaciji, z dnem, ko izpolni pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Nadomestila iz invalidskega zavarovanja imajo namreč naravo kratkoročne invalidske dajatve. Pod zakonskimi pogoji prenehajo z dnem izpolnitve pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Po izpolnitvi teh pogojev zavarovanec s preostalo delovno zmožnostjo, torej invalid II. ali III. kategorije, ki ni v delovnem razmerju ali ni obvezno zavarovan in ni na poklicni rehabilitaciji, ne more več uživati tega nadomestila, temveč se prizna pravica do starostne pokojnine.

Pritožbeno sodišče11 je že zavzelo stališče, da višina pokojnine ne more biti razlog, da bi bil zavarovanec še nadalje upravičen do nadomestila oziroma do razlike v višini obeh dajatev. Višina starostne pokojnine je namreč odvisna od trajanja pokojninske dobe, medtem ko je bilo nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo, odmerjeno v višini 80 % pokojninske osnove, ne glede na trajanje pokojninske dobe.

14. Ker je tožnica z dnem 27. 10. 2015, kot že obrazloženo, izpolnila pogoje za starostno upokojitev in ji je bila ta pravica tudi priznana, od tega dne dalje pogoji za izplačevanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo niso več izpolnjeni, čeprav je priznana starostna pokojnina nižja, kot je znašalo nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo.

K pritožbi zoper zavrženje dela tožbe

15. Tožba v delu zahteve po informativnem izračunu višine starostne pokojnine po ZPIZ-2 je zakonito zavržena.

16. Kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku (63. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1)12. Pomeni, da je tožba dopustna, če je vložena zato, ker je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta. Če procesne predpostavke za sodno varstvo niso izpolnjene, se tožba zavrže. 17. Prav takšno procesno stanje je podano tudi v obravnavnem primeru, saj predhodna pisna informacija o datumu izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine nima niti obvezujoče, temveč zgolj informativno naravo. Še manj gre za posamičen upravni akt, s katerim bi bilo odločeno o pravicah iz obveznega zavarovanja, da bi bilo sodno varstvo sploh dopustno.

Odločitev pritožbenega sodišča

18. Glede na vse predhodno navedeno je bila tožnici pravica do starostne pokojnine pravilno priznana in pokojninska dajatev tudi pravilno in zakonito odmerjena. Posledično ji je bilo nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo zakonito ustavljeno. Tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in izplačilo razlike med nadomestilom za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo in starostno pokojnino je utemeljeno zavrnjen s I. točko izreka odločbe sodišča prve stopnje. Z II. točko izreka pa je del tožbe zakonito zavržen.

19. Iz istih razlogov je bilo potrebno pritožbo zoper sodbo in sklep kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi izpodbijano sodno odločbo. Vse ostale pritožbene navedbe, od dostopnosti informacij in nekatere druge za pritožbeno rešitev niso pravno odločilne.13 Glede na pritožbene navedbe pa je potrebno pojasniti še, da t. i. izbirna pravica iz 1. odstavka 109. člena ZPIZ-2 pomeni izbiro med različnimi, ne pa istovrstnimi pokojninami. Zavarovanec, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko uživa le eno od njih po lastni izbiri, razen če ta zakon določa drugače. Pritožničino tolmačenje 1. odstavka 109. člen ZPIZ-2 v smeri, da bi zavarovanec, ki je že pridobil pravico do starostne pokojnine po prehodnih določbah ZPIZ-2 pod pogoji iz ZPIZ-1, to pravico naknadno lahko pridobil še pod pogoji iz ZPIZ-2, je zmotno in zato ni sprejemljivo. Pravica do starostne pokojnine je tožnici že bila priznana, zato je ne more več uveljaviti niti izbrati.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami. 3 Vročilnica na listovni številki 12 sodnega spisa. 4 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 5 ZPIZ-2 je začel veljati 1. 1. 2013. 6 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 7 Dopis toženca z dne 2. 11. 2015 na prilogi A/1 sodnega spisa. 8 Zahteva z dne 23. 11. 2015 v upravnem spisu toženca. 9 Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami. 10 Po odločbi z dne 10. 3. 2004. 11 Psp 529/2016. 12 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 13 1. odstavek 360. člena ZPP.