Jedro

Dejstvo, da delavec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in po tem, ko sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, opravlja enako delo, ne pomeni avtomatično neutemeljenosti odpovednega razloga. Ob ukinitvi določenega delovnega mesta je podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, tudi če delavec dejansko ves čas opravlja enako ali v bistvenem podobno delo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 6. 8. 2014, za ugotovitev, da delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki na delovnem mestu samostojni svetovalec I ni prenehalo in še vedno obstoji z vsemi pravicami in obveznostmi, da je tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo na delovno mesto samostojni svetovalec I, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za čas od 1. 9. 2014 obračunati nadomestilo plače in druge prejemke, kot bi delala na delovnem mestu samostojni svetovalec I ter ji po odvodu davkov in prispevkov plačati ustrezni neto znesek razlike med dolgovano in izplačano plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ter da je tožena stranka dolžna plačati pravdne stroške tožeče stranke.

2. Zoper sodbo pravočasno po pooblaščencu vlaga pritožbo tožnica zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku tožnice ugodi, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Navaja, da je izpodbijana sodba nezakonita, neustavna in nerazumljiva. Sodišču prve stopnje očita, da je na podlagi med strankama nespornih dejstev napravilo napačne materialnopravne zaključke ter da sodba ne vsebuje razlogov oziroma so ti nejasni. Navaja, da med strankama ni bilo sporno, da sta 15. 10. 2006 sklenili pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu samostojni svetovalec I, da je bila nato 27. 2. 2009 sklenjena pogodba za delovno mesto svetovalec področja III, ki pa je bila po mnenju obeh pogodbenih strank neveljavna (nična) in se tudi ni izvrševala, saj je tožnica opravljala delo samostojnega svetovalca I, za kar je dobila tudi plačo. Navaja, da sta stranki sklenili eno veljavno pogodbo, in sicer za delovno mesto samostojni svetovalec I, tožnica pa je ves čas opravljala delo na tem delovnem mestu. Meni, da je redna odpoved z dne 6. 8. 2014 nezakonita, saj je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 12. 10. 2006 za delovno mesto svetovalec področja III, torej za delovno mesto, ki ni predmet te pogodbe o zaposlitvi, ta je bila sklenjena za delovno mesto samostojnega svetovalca I. Po mnenju tožnice odpoved ni zakonita, če se nanaša na delovno mesto svetovalca področja III, saj ga tožnica nikoli ni zasedala. Nezakonita pa je ta odpoved po njenem mnenju tudi, če gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto samostojnega svetovalca I, saj to delovno mesto še vedno obstaja, potreba po delu na tem delovnem mestu ni prenehala, tožnica pa vsa dela navedenega delovnega mesta tudi opravlja. Kot materialnopravno zmotno graja stališče sodišča, da sprememba pogojev za zasedbo delovnega mesta (sprememba stopnje izobrazbe) v konkretnem primeru pomeni utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, v zadevi, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje (opr. št. Pdp 483/2014) pa je šlo za povsem drugačen primer. Trdi, da neustrezna izobrazba ne more biti razlog za odpoved iz poslovnega razloga, saj se delavec lahko do-izobrazi. Navaja, da je bistvena okoliščina, ki predmetno zadevo razlikuje od zadeve opr. št. Pdp 483/2014, dejstvo, da je do spremembe pogojev za zasedbo delovnega mesta prišlo na podlagi zakona, kar je razvidno tudi iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sklicuje se na Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), ki se uporablja od 1. 1. 2011, ki je v 81. členu določil, da storitev vseživljenjske karierne orientacije in posredovanja zaposlitev izvajajo javni uslužbenci z doseženo VII. ravnjo izobrazbe. Trdi, da s spremembo sistemizacije pri toženi stranki ni prišlo do naknadnih sprememb oziroma do prenehanja potreb po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, saj so bile navedene spremembe uveljavljene z zakonom že pred spremembo sistemizacije. Ugotovitev sodišča, da je bila VII. stopnja zahtevana šele s sistemizacijo, je po mnenju tožnice očitno napačna, saj tako izobrazbo določa že ZUTD. Po prej veljavnem ZDR je odpoved prepozna, v zvezi z izobrazbenim pogojem iz 81. člena ZUTD pa opozarja na posebno ureditev iz 189. člena ZUTD. Meni, da je zakon tako v prehodnih določbah uredil posebno ureditev, ki velja tudi za tožnico, po kateri najmanj do 1. 1. 2016 še lahko opravlja navedeno delo, tej pa akt o sistemizaciji ne more nasprotovati, saj bi na predmetni način prišlo do kršitve pravic tožnice. Meni, da v skladu z zakonom izpolnjuje vse pogoje za zasedbo delovnega mesta samostojni svetovalec I in je te izpolnjevala tudi v času odpovedi, zaradi česar je odpoved nezakonita. Sodbi očita še, da ne vsebuje bistvenih razlogov, saj v njej niso podani razlogi, ki v skladu z določbo ZDR-1 opravičujejo odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožnica še trdi, da ni nadaljevala šolanja po krivdi tožene stranke. Ker sodišče tožnici ni sporočilo, da bo spremembo pogojev za zasedbo delovnega mesta v sistemizaciji štelo za upravičen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je izpodbijana sodba sodba presenečenja in je tožnici s tem kršena pravica do enakega varstva pravic. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo pravočasno odgovarja in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Prav tako ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba, saj izpodbijana sodba vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, med njimi pa tudi ni nikakršnih nasprotij, zato je pritožbeno sodišče sodbo lahko preizkusilo.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ni nezakonita, sprejelo na podlagi uporabe 1. alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl. – ZDR-1) ter 91. člena ZDR-1, ki se nanaša na odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Zavzelo je stališče, da ni relevantno, da je v izpodbijani odpovedi navedeno, da je tožnica zaposlena na delovnem mestu svetovalec področja III, za katero sta pravdni stranki tudi sicer 4. 8. 2008 sklenili aneks, ki je bil prav tako odpovedan z izpodbijano odpovedjo, saj iz obrazložitve odpovedi izhaja, da so bila upoštevana dela, ki jih je tožnica dejansko opravljala, to so dela s področja B. (v nadaljevanju: B.) in posredovanja zaposlitve.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila kronologija dogodkov pred izpodbijano odpovedjo v predmetni zadevi takšna: - tožnica je 12. 10. 2006 sklenila s toženo stranko pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto samostojnega svetovalca I, - dne 4. 8. 2008 je sklenila aneks k tej pogodbi, iz katerega izhaja, da gre za aneks zaradi določitve plače (t. i. prevedba) ter da je ime delovnega mesta tožnice svetovalec področja III, - dne 27. 2. 2009 je sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec področja III, z veljavnostjo od 1. 8. 2008, in - tožena stranka je zaradi ugotovljene napačne prevedbe njenega delovnega mesta tožnici dne 19. 7. 2013 ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto samostojni svetovalec I, ki pa je tožnica ni podpisala.

Glede na to je treba ugotoviti, da je pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove z dne 6. 8. 2014 med tožnico in toženo stranko veljala pogodba o zaposlitvi z dne 27. 2. 2009 za delovno mesto svetovalec področja III, na to ugotovitev pa ne vpliva zatrjevano stališče strank tega individualnega delovnega spora v postopku pred sodiščem prve stopnje, da je pogodba o zaposlitvi za delovno mesto svetovalca področja III z dne 27. 2. 2009 nična ter da je stranki nista uporabljali. Ta pogodba o zaposlitvi je bila namreč med strankama veljavno sklenjena in ni bila izpodbita, nobena izmed strank pa v (tem ali drugem) sodnem sporu ni uveljavljala njene ničnosti, tako da je v trenutku odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi veljala med strankama prav ta pogodba. Na veljavnost pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 2. 2009 tudi ne morejo vplivati ugotovitve komisije za izvedbo nadzora nad prehodom v nov plačni sistem na A., niti zatrjevano dejansko delo tožnice na delovnem mestu samostojne svetovalke I in prejemanje plače za to delovno mesto. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje tudi sicer ugotovilo, da storitve B. in posredovanja zaposlitve spadajo tako v opis delovnega mesta samostojnega svetovalca I kot tudi delovnega mesta svetovalca področja III, tako da tudi zaradi tega ni mogoče slediti zavzemanju, da je šlo za nično pogodbo oziroma, da se ta pogodba ni izvajala. Drugačne pritožbene navedbe so tako neutemeljene.

8. Iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 6. 8. 2014 izhaja, da se tožnici, ki je zaposlena na delovnem mestu svetovalec področja III, redno odpoveduje pogodba o zaposlitvi z dne 12. 10. 2006 s pripadajočim aneksom z dne 4. 8. 2008 zaradi poslovnega razloga, ter da se ji istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto strokovni svetovalec I. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je tožena stranka v odpovedi upoštevala dela, ki jih je tožnica dejansko opravljala in ki spadajo v opis nalog delovnih mest samostojnega svetovalca I in svetovalca področja III, zato odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zgolj zaradi navedbe, da se (poleg aneksa z dne 4. 8. 2008, ki se nanaša na delovno mesto svetovalca področja III) odpoveduje pogodba o zaposlitvi z dne 12. 10. 2006. Iz odpovedi je jasno razvidno, da se tožnici odpoveduje pogodba o zaposlitvi za delovno mesto svetovalca področja III, zato na njeno veljavnost ne vpliva dejstvo, da v odpovedi ni naveden datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto (ki bi tako ali tako morala biti sklenjena pred navedenim aneksom in je bila sklenjena 27. 2. 2009 z veljavnostjo že od 1. 8. 2008, torej pred sklenjenim prevedbenim aneksom). V zvezi s tem tožena stranka v odgovoru na pritožbo še zatrjuje, da je prišlo do strojepisne napake in je bil v odpovedi naveden drug datum sklenitve pogodbe, da pa iz prevedbenega aneksa jasno izhaja, na katerem delovnem mestu se odpoveduje pogodba o zaposlitvi. Glede na vse navedeno je mogoče zaključiti, da se odpoved z dne 6. 8. 2014 nanaša na delovno mesto, za katerega je imela tožnica veljavno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (svetovalec področja III), tožena stranka pa je odpoved tožnici podala zaradi spremembe sistemizacije delovnih mest pri toženi stranki (ukinitve delovnega mesta svetovalca področja III v Območni službi C.).

9. Ob ugotovitvi, da je tožnica imela veljavno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto svetovalec področja III in da ji je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi ukinitve tega delovnega mesta v območni službi, v kateri je tožnica zaposlena, so pravno nepomembne trditve v zvezi s tem, da naj bi bila pogodba o zaposlitvi tožnici odpovedana zaradi tožničine neustrezne izobrazbe za zasedbo delovnega mesta samostojnega svetovalca I. Tožnici pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu svetovalca področja III ni bila odpovedana zaradi tega, ker tožnica nima VII. ravni izobrazbe, temveč zato, ker je bilo to delovno mesto ukinjeno. Drži sicer, da je tožena stranka v odpovedi pojasnjevala, da tožnici ne ponuja sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu samostojnega svetovalca I zato, ker ne izpolnjuje izobrazbenega pogoja za to delovno mesto, vendar pa v veljavni zakonodaji ni podlage za ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi nezakonita zato, ker se je ponujena in veljavno sklenjena nova pogodba o zaposlitvi nanašala na neustrezno delovno mesto. Skladno z določbo šestega odstavka 91. člena ZDR-1 ima delavec, ki sprejme neustrezno zaposlitev, (le) pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem, kar pa ni predmet tega individualnega delovnega spora, zato se pritožbenemu sodišču ni treba opredeljevati do vprašanja (ne)ustreznosti zaposlitve tožnice na delovnem mestu strokovnega svetovalca I, za katero je sklenila pogodbo o zaposlitvi in nastopila delo 1. 9. 2014. Ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi je stvar delodajalca, za katero delovno mesto bo delavcu ponudil pogodbo o zaposlitvi, sodišče pa mu ne more (s sodbo) naložiti, naj ponudi delavcu pogodbo o zaposlitvi na drugem delovnem mestu, tudi če je to po prepričanju delavca zanj ustreznejše. Le v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi se šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem (tretji odstavek 91. člena ZDR-1). Glede na to tožnica s pritožbo ne more uspeti niti s sklicevanjem na prehodne določbe Zakona o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/10 in nasl. – ZUTD), na podlagi katerih naj bi imela do 31. 12. 2015 ustrezno izobrazbo za opravljanje svojega dela.

10. Na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe ne vpliva niti dejstvo, da naj bi tožnica ves čas opravljala enako delo. Ni pomembno, katero delo je tožnica dejansko opravljala, saj ji je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto svetovalke področja III zaradi ukinitve tega delovnega mesta v območni enoti C. (organizacijski razlog) in ne zato, ker bi postalo samo delo, ki ga je opravljala, pri toženi stranki nepotrebno. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 483/2014 z dne 10. 9. 2014, iz katere izhaja, da to dejstvo (da delavec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove in po sprejemu ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi opravlja enako delo) še ne pomeni avtomatično neutemeljenosti odpovednega razloga. Ob ukinitvi določenega delovnega mesta je podan utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, tudi če delavec dejansko ves čas opravlja enako ali v bistvenem podobno delo.

11. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila odpoved z dne 6. 8. 2014 zakonita in je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi utemeljeno zavrnilo, zato pogodba o zaposlitvi med tožnico in toženo stranko, sklenjena za delovno mesto strokovnega svetovalca I z nastopom dela 1. 9. 2014, še vedno velja, posledično pa je bilo treba zavrniti tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek. Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

13. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.