Jedro

Čeprav je stranski učinek zaključenega postopka osebnega stečaja tudi v tem, da upniki pridobijo izvršilni naslov za neplačani del priznanih terjatev v stečajnem postopku, pa ne more biti izključni namen (nadaljnjega) vodenja postopka osebnega stečaja le v pridobitvi takšnega izvršilnega naslova upnikov v primeru, ko ni izpolnjena splošna predpostavka za vodenje tega postopka, to je obstoj stečajne mase stečajnega dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (1) postopek osebnega stečaja končalo brez razdelitve upnikom, (2) razrešilo stečajnega upravitelja, (3) o tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v postopku, so priznane in o znesku teh terjatev, ki v tem postopku ni bil plačan, odločilo tako, da se je sklicevalo na seznam neplačanih priznanih terjatev z dne 11.12.2014 kot sestavni del izreka sklepa, ter (4) stečajnemu dolžniku naložilo plačilo neplačanih terjatev iz 3. točke izreka.

2. Zoper navedeni sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožila upnica ter predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Postopek osebnega stečaja je namenjen poplačilu stečajnih upnikov znotraj stečajnega postopka, zato je tudi postopek preizkušanja prijavljenih terjatev znotraj stečajnega postopka podrejen temu namenu. Če obstoj stečajne mase kot dejanska predpostavka za zasledovanje tega namena ni izpolnjena, sodišče ustavi že začet postopek osebnega stečaja. Čeprav je stranski učinek zaključenega postopka osebnega stečaja tudi v tem, da upniki pridobijo izvršilni naslov za neplačani del priznanih terjatev v stečajnem postopku, pa ne more biti izključni namen (nadaljnjega) vodenja postopka osebnega stečaja le v pridobitvi takšnega izvršilnega naslova upnikov v primeru, ko ni izpolnjena splošna predpostavka za vodenje tega postopka, to je obstoj stečajne mase stečajnega dolžnika, o čemer se je sodna praksa že izrekla.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zaključku stečajnega postopka brez razdelitve upnikom torej pravilno utemeljilo na ugotovljeni okoliščini, da ni stečajne mase (prvi odstavek 378. člena ZFPPIPP, ki ga 383. člen ne izključuje). Tega pritožnica ne izpodbija, navaja pa, da bi moral upravitelj (kljub temu) opraviti preizkus njene (po poteku roka za prijavo terjatve iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP) prijavljene terjatve, saj je bila le-ta prijavljena pred izdajo sklepa o končanju postopka.

6. Stališče pritožnice ni pravilno, saj je namen vodenja postopka osebnega stečaja v tem, da se omogoči vsem upnikom iz premoženja stečajnega dolžnika hkratno poplačilo navadnih terjatev do stečajnega dolžnika v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). Dejanska predpostavka za doseganje takšnega namena je obstoj premoženja stečajnega dolžnika, iz katerega je mogoče poplačilo upnikov stečajnega dolžnika. V kolikor ta dejanska predpostavka ni izpolnjena, ni podlage za vodenje postopka osebnega stečaja (razen v primeru, da bi hkrati tekel tudi postopek odpusta obveznosti (pododdelek 5.11.2. ZFPPIPP), za kar pa v konkretnem primeru ne gre).

7. Postopek osebnega stečaja se po svojih učinkih razlikuje od stečaja pravne osebe v tem, da po koncu stečajnega postopka fizična oseba ne preneha, v skladu z drugim odstavkom 382. člena ZFPPIPP pa ne prenehajo tudi terjatve upnikov zoper stečajnega dolžnika v delu, v katerem te niso bile plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika. Po zaključku postopka osebnega stečaja predstavlja pravnomočni sklep o končanju postopka osebnega stečaja iz prvega in drugega odstavka 396. člena ZFPPIPP izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev (četrti odstavek 396. člena ZFPPIPP). Zaradi navedenih specifik v položaju stečajnega dolžnika v osebnem stečaju zakon kljub določbi o smiselni uporabi izrecno izključuje uporabo posameznih določb zakona, ki veljajo v postopku stečaja pravne osebe (drugi odstavek 383. člena ZFPPIPP). Med temi določbami ni določbe 378. člena ZFPPIPP, ki ureja postopek končanja stečajnega postopka brez razdelitve upnikom ob dejanski predpostavki, da je stečajna masa neznatne vrednosti ali ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka.

8. Upoštevajoč navedeno upnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).