Jedro

Revident v reviziji ne zatrjuje, da mu ni bila dana možnost dokazovanja dejanskega stanja, ki nasprotuje zakonski domnevi nelojalnosti njegovega očeta, nasprotuje le presoji dokazov, izvedenih v postopku. Z zatrjevanjem drugačnega dejanskega stanja, kot ga je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovil prvostopni upravni organ, pa revident ne izkazuje pomembnega pravnega vprašanja kot pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revident po pooblaščencu dne 3. 12. 2007 vložil revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006). Navaja, da sodba sodišča prve stopnje odstopa od stališča Ustavnega sodišča RS v odločbi U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997 glede izpodbijanja domneve nelojalnosti iz drugega odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ – ZDrž (Ur. l. DFJ, št. 64/45 in Ur. l. FLRJ, št. 54/46 ter 105/48). Meni, da je z v postopku izvedenimi dokazi uspel izpodbiti domnevo nelojalnosti. Izjave zaslišanih prič namreč nesporno dokazujejo, da se njegov oče in člani njegove družine med vojno in pred vojno s svojim ravnanjem niso pregrešili zoper svoje državljanske dolžnosti.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Kočevje z dne 5. 9. 2006, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 14. 11. 2006. S to odločbo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo zoper navedeno odločbo prvostopnega upravnega organa, s katero je bilo ugotovljeno, da se tožnikov oče A. A. po predpisih, ki so veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, od 28. 8. 1945 pa do svoje smrti, ni štel za jugoslovanskega državljana oziroma državljana SFRJ in SR Slovenije.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. št. Up- 585/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up- 1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve.

6. Ob upoštevanju navedene določbe revident, s tem, ko zatrjuje, da sodba sodišča prve stopnje odstopa od stališča Ustavnega sodišča glede izpodbijanja domneve nelojalnosti iz drugega odstavka 35. člena ZDrž, po presoji pritožbenega sodišča ne izkazuje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Iz navedene določbe namreč izhaja, da je pogoj za dovoljenost revizije vezan na odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Da bi sodba sodišča prve stopnje odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča revident ne zatrjuje, ampak se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS, U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997. Pa tudi sicer je zatrjevanje tožnika, da izpodbijana sodba odstopa od stališča, ki ga je Ustavno sodišče zavzelo v navedeni odločbi, neutemeljeno. V navedeni odločbi je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da je določbo 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) razlagati kot domnevo nelojalnosti, zato je v postopku ugotavljanja državljanstva ugotovitev obstoja razlogov iz drugega odstavka 35. člena ZDrž, zaradi katerih neka oseba ni postala jugoslovanski državljan, stranki dovoljeno dokazovanje lojalnosti Pri tem, kot revident sam navaja, iz navedene odločbe izhaja, da je domnevo nelojalnosti mogoče izpodbiti z vsemi dokaznimi sredstvi.

7. Da je imel v obravnavanem primeru tožnik skladno z navedenim stališčem Ustavnega sodišča možnost izpodbijati domnevo nelojalnosti, izhaja iz podatkov upravnih spisov, in niti ni sporno. Revident namreč v reviziji ne zatrjuje, da mu ni bila dana možnost dokazovanja dejanskega stanja, ki nasprotuje zakonski domnevi nelojalnosti njegovega očeta. Revident namreč nasprotuje le presoji dokazov, izvedenih v postopku. Z zatrjevanjem drugačnega dejanskega stanja, kot ga je na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovil prvostopni upravni organ, pa revident ne izkazuje pomembnega pravnega vprašanja kot pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Po presoji Vrhovnega sodišča v tem primeru revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident zgolj s sklicevanjem na 3. točko drugega odstavka 83.člena ZUS-1 ni izpolnil opisanega trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogoja za dovoljenost revizije.

9. Ker glede na navedeno revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost in ker tudi pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ni izpolnjen, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.