Jedro

Naziranju dolžnika, da bi sodišče prve stopnje med izvršilnimi stroški, ki so mu nastali, moralo upoštevati sodno takso za ugovor, ni moč slediti. Navedeni izvršilni postopek se namreč vodi za izvršitev preživninskega zahtevka, v katerem se v skladu z opombo 4.b Taksne tarife Zakona o sodnih taksah takse ne plačujejo, da dolžniku nalog za plačilo sodne takse za ugovor ni bil izdan, pa je razvidno tudi iz podatkov elektronskega vpisnika. Pritrditi pa je stališču dolžnika, da je sodišče prve stopnje med izvršilnimi stroški upnika neutemeljeno priznalo 2 x 90,00 EUR za mediacijsko srečanje dne 9. 10. 2018 in 17. 1. 2019. Mediacija ni del sodnega postopka, zato stroški postopka mediacije niso sodni stroški in tudi ne stroški, potrebni za izvršbo. Sodišče druge stopnje zato stroškov mediacijskih srečanj upniku ni priznalo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se IV. točka izreka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da sedaj glasi: „Po medsebojnem pobotanju stroškov je upnik dolžan dolžniku v roku 8 dni povrniti izvršilne stroške v znesku 62,43 EUR brez obresti.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se III. točka izreka izpodbijanega sklepa potrdi.

III. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zgoraj citiranim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnika tako, da je na znanje vzelo delni umik zakonite zastopnice, podan na naroku dne 14. 5. 2019, in izvršbo za skupni znesek 756,90 EUR, kar predstavlja preživnino za čas od 1. 1. 2017 do 31. 5. 2017 z zamudnimi obrestmi; za skupni znesek 129,66 EUR (32,59 EUR + 97,07 EUR - oskrbnina za vrtec), kar predstavlja preživnino za mesec junij 2017 v višini 50,00 EUR, za mesec julij 2017 v višini 50,00 EUR in delno za mesec avgust 2017 v višini 29,66 EUR; za znesek 60,00 EUR, kar predstavlja preživnino za mesec oktober 2017 in znesek 50,00 EUR, kar predstavlja del preživnine za mesec december 2017 (I. točka izreka). Ugovoru dolžnika je glede na delni umik zakonite zastopnice delno ugodilo tudi glede s strani preživninskega sklada prejetih zneskov v višini 82,59 EUR od 1. 7. 2018 do 31. 3. 2019 in v višini 83,66 EUR od 1. 4. 2019 do 29. 2. 2020 (II. točka izreka). V preostalem je ugovor dolžnika zavrnilo (III. točka izreka) in odločilo, da je po medsebojnem pobotanju stroškov dolžnik dolžan upnici v roku 8 dni povrniti izvršilne stroške v znesku 35,31 EUR brez obresti (IV. točka izreka).

2. Smiselno zoper III. in IV. točko izreka izpodbijanega sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do ugovora neobstoja izvršilnega naslova zaradi ponovne vzpostavitve družinske skupnosti. Trdi, da je prišlo do novacije dogovora iz izvršilnega naslova. Plačili v višini 65,00 EUR z dne 8. 12. 2017 in 31,54 EUR, z dne 16. 11. 2017, zmotno nista bili upoštevani v okviru delne ugoditve ugovoru zoper sklep o izvršbi. Iz izpodbijanega sklepa ne razbere, v kakšnem delu ostane izvršba v veljavi, prav tako je v sklepu nepravilno navedeno, da je bila zaslišana upnikova zakonita zastopnica. Dolžnik odločitev izpodbija tudi v stroškovnem delu. Meni, da sodišče prve stopnje upniku ne bi smelo priznati mediacijskih stroškov, njemu pa bi moralo priznati znesek sodne takse za ugovor. Sodišču druge stopnje predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ustavitev izvršbe, podredno pa vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Sodišče druge stopnje je pritožbo preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih procesnih ter materialnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

5. Pritožba je delno utemeljena.

K I. točki izreka:

6. Naziranju dolžnika, da bi sodišče prve stopnje med izvršilnimi stroški, ki so mu nastali, moralo upoštevati sodno takso za ugovor, ni moč slediti. Navedeni izvršilni postopek se namreč vodi za izvršitev preživninskega zahtevka, v katerem se v skladu z opombo 4.b Taksne tarife Zakona o sodnih taksah takse ne plačujejo, da dolžniku nalog za plačilo sodne takse za ugovor ni bil izdan, pa je razvidno tudi iz podatkov elektronskega vpisnika.

7. Pritrditi pa je stališču dolžnika, da je sodišče prve stopnje med izvršilnimi stroški upnika neutemeljeno priznalo 2 x 90,00 EUR za mediacijsko srečanje dne 9. 10. 2018 in 17. 1. 2019. Mediacija ni del sodnega postopka, zato stroški postopka mediacije niso sodni stroški in tudi ne stroški, potrebni za izvršbo. Sodišče druge stopnje zato stroškov mediacijskih srečanj upniku ni priznalo. Po odštetju navedenih stroškov je upnik, glede na ugovorni uspeh 54,30 %, upravičen do povračila zneska 125,24 EUR. Po medsebojnem pobotanju s priznanimi stroški dolžnika, v višini 187,67 EUR, je upnik dolžan dolžniku povrniti 62,43 EUR izvršilnih stroškov.

8. Po pojasnjenem je bilo potrebno pritožbi v stroškovnem delu delno ugoditi in IV. točko izreka izpodbijanega sklepa spremeniti tako, da se upniku naloži povrnitev dolžnikovih izvršilnih stroškov v znesku 62, 43 EUR (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

K II. točki izreka:

9. Sodišče druge stopnje soglaša s pravilnimi in zadostnimi razlogi sodišča prve stopnje k odločitvi iz III. točke izreka izpodbijanega sklepa ter jih v izogib ponavljanju povzema v svojo obrazložitev, glede na izrecna pritožbena izvajanja pa še dodaja:

10. Očitek, da se sodišče prve stopnje ni izjasnilo o ugovornem razlogu neobstoja izvršilnega naslova zaradi ponovne vzpostavitve zunajzakonske skupnosti, pa bi se moralo, je neutemeljen. Upnikova zakonita zastopnica je predlog za izvršbo v delu, ki se je nanašal na izterjavo preživnine za obdobje, za katerega dolžnik zatrjuje ponovno vzpostavitev in obstoj zunajzakonske skupnosti (od 1. 1. 2017 do 31. 5. 2017), umaknila, na podlagi česar je sodišče prve stopnje izvršbo v tem delu ustavilo. Posebna opredelitev do predmetnega ugovornega razloga zato ni bila potrebna.

11. Stališču dolžnika, da je s sklenitvijo sporazuma o znižanju preživnine, kot izhaja iz zapisnika Centra za socialno delo L. z dne 4. 10. 2017, prišlo do novacije dogovora iz izvršilnega naslova, ne gre pritrditi. Izvršilni naslov velja vse dokler ni odpravljen, razveljavljen ali spremenjen, pri čemer je iz citiranega zapisnika razvidno, da je bil dolžnik seznanjen, da zapisnik nima moči izvršilnega naslova in morata stranki, v kolikor želita, da se preživnina dejansko zniža, na sodišče vložiti predlog za sporazumno znižanje preživnine (oziroma tožbo), vložitve katerega pa dolžnik niti ne zatrjuje.

12. Ne drži, da bi sodišče prve stopnje pri delni ustavitvi izvršbe moralo upoštevati tudi zatrjevani plačili v znesku 65,00 EUR in 31,54 EUR. V zapisniku naroka za obravnavo ugovora z dne 14. 5. 2019, ki ga je dolžnik podpisal, je navedeno, da je dolžnik v spis vložil dokazila o plačilu oskrbnine za mesec marec 2017, v znesku 32,59 EUR in za mesece april, maj in junij 2017, v znesku 97,07 EUR, zakonita zastopnica upnika pa je soglašala, da se predmetni zneski odštejejo od zneska preživnin, ki jih je dolžnik dolžan plačati. Dolžnikove trditve, da je na naroku oddal dokazilo za plačilo zneska 31,54 EUR, zakonita zastopnica pa je plačilo priznala, zapisnik ne potrjuje. Nadalje je dolžnik na naroku zatrjeval, da je dne 8. 12. 2017 plačal preživnino, v znesku 29,09 EUR, dne 6. 4. 2018 preživnino v znesku 64,12 EUR in dne 12. 2. 2018 oskrbnino za januar, v znesku 64,47 EUR. Ker iz njegovih nakazil ni bilo razvidno, iz katerega računa so bili navedeni zneski plačani, je sodišče dolžniku naložilo, da v 8 dneh predloži dodatna dokazila. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je dolžnik predložil izpis o plačilu oskrbnine za mesec september 2017, v znesku 65,00 EUR, kar pa se ne ujema z njegovimi trditvami na naroku. Po pojasnjenem je pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da dolžnik s pomanjkljivimi dokazi ne more uspeti.

13. Končno je neutemeljena tudi pritožbena graja bistvene kršitve določb postopka, ker sodišče na naroku ni zaslišalo upnikove zakonite zastopnice in ker iz izpodbijanega sklepa naj ne bi bilo razvidno, v kakšnem delu ostane izvršba v veljavi.

14. Iz vsebine izreka izpodbijanega sklepa nedvomno izhaja, da se izvršba ustavi zgolj za izrecno specificirane zneske, v preostalem delu pa se ugovor dolžnika zavrne in izvršba torej ostane v veljavi.

15. Pomota sodišča v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ko je slednje zapisalo, da je zakonito zastopnico zaslišalo kot stranko, na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ni vplivala. Stranka postopka je mladoletni upnik, čigar interese je zakonita zastopnica ščitila, ko je na naroku podala delni umik predloga za izvršbo in pojasnila k dolžnikovi izpovedbi. Dodatno izjavljanje v okviru zaslišanja zato niti ni bilo potrebno.

16. Upoštevaje navedeno je bilo potrebno pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrniti in III. točko izreka izpodbijanega sklepa potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Ker je dolžnik s pritožbo uspel zgolj v minornem (stroškovnem) delu, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom istega zakona in 15. členom ZIZ).