Jedro

Stališče sodišča, da je tudi v postopku odločanja o taksnih olajšavah treba upoštevati načelo ne bis in idem, je sicer pravilno, vendar pa dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je v svojem ponovnem predlogu za taksno oprostitev uveljavljal novo, spremenjeno okoliščino glede na prejšnji predlog, to je blokiran račun. Pravilno dolžnik tudi opozarja, da se je v času od odločanja o prvem predlogu do vložitve novega predloga spremenil premoženjski cenzus, ki ga sodišče v okviru materialnega prava upošteva pri taksnih olajšavah. Podane so torej spremenjene okoliščine, zaradi katerih sodišče predloga za taksno oprostitev ne bi smelo zavreči, temveč bi moralo dolžnika pozvati k njegovi dopolnitvi s podatki in izjavami iz 12. člena ZST-1.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks z dne 30. 5. 2023 (I. točka izreka sklepa), zavrnilo ugovor dolžnika zoper plačilni nalog (II. točka izreka sklepa) in sklenilo, da rok za plačilo sodne takse, odmerjene s plačilnim nalogom I 206/2021 z dne 19. 5. 2023, začne teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa (III. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Odločitev iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitev, da je dolžnik v predmetni zadevi že vložil predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki je bil pravnomočno zavrnjen s sklepom R 1/2022 z dne 6. 4. 2022 v zvezi s sklepom VSL I Ip 501/2022 z dne 10. 5. 2022. Pojasnilo je, da tudi v postopku za oprostitev plačila sodne takse velja prepoved ne bis in idem oziroma prepoved ponovnega odločanja o isti stvari (drugi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1), ponovno odločanje pa bi bilo mogoče le v primeru bistveno spremenjenih okoliščin. Zaključilo je, da dolžnik v novem predlogu ni ne zatrjeval ne izkazal nastanka novih oziroma spremenjenih okoliščin glede svojega finančnega ali premoženjskega stanja, zaradi katerih sodne takse ni zmožen plačati, zato ga sodišče tudi ni pozvalo na predložitev izjave o premoženjskem stanju, temveč je predlog zavrglo.

6. Stališče sodišča, da je tudi v postopku odločanja o taksnih olajšavah treba upoštevati načelo ne bis in idem, je sicer pravilno, vendar pa dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je v svojem ponovnem predlogu za taksno oprostitev uveljavljal novo, spremenjeno okoliščino glede na prejšnji predlog, to je blokiran račun. Pravilno dolžnik tudi opozarja, da se je v času od odločanja o prvem predlogu do vložitve novega predloga spremenil premoženjski cenzus, ki ga sodišče v okviru materialnega prava upošteva pri taksnih olajšavah. Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka po drugem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči v zvezi z 8. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih od 1. 3. 2023 znaša 930,68 EUR (2 x 465,34 EUR), medtem ko je ob vložitvi prvega predloga znašal 804,36 EUR (v času odločanja o prvem predlogu pa 843,78 EUR). Podane so torej spremenjene okoliščine, zaradi katerih sodišče predloga za taksno oprostitev ne bi smelo zavreči, temveč bi moralo dolžnika pozvati k njegovi dopolnitvi s podatki in izjavami iz 12. člena ZST-1. 7. Zaradi nepravilne odločitve o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks se za preuranjeno izkaže odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog in o roku za plačilo sodne takse po tem nalogu, saj pravilnosti izdaje plačilnega naloga še ni mogoče presoditi.

8. Višje sodišče je glede na obrazloženo dolžnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem bo moralo ob upoštevanju zgoraj pojasnjenih izhodišč o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ponovno odločiti.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.