Jedro

Tožnikov poziv tožencu, da tožniku plača vrednost obnovitvenih del, se šteje kot odstop od pogodbe, ker je zahteval vrnitev tistega, kar je prej izpolnil, toženec pa svojega dela obveznosti ni izpolnil oziroma ne namerava izpolniti. Izjava o odstopu od pogodbe brez naknadnega roka se lahko da izrecno, mogoče pa je od pogodbe odstopiti tudi s konkludentnimi dejanji. Če je pogodbena stranka že izpolnila svojo obveznosti, se lahko šteje, da želi odstopiti od pogodbe, če zahteva vrnitev tistega, kar je sama prej izpolnila.

Upnik lahko odstopi od pogodbe, ne da bi pustil dolžniku dodatni rok za izpolnitev, če iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep spremeni tako, da se znesek 485,30 EUR nadomesti z zneskom 530,98 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi zamudna sodba, dopolnilna zamudna sodba in sklep sodišča prve stopnje.

III. Vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo in dopolnilno zamudno sodbo razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožniku 2.584,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 16. 6. 2020 dalje do plačila vse v roku petnajstih dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila. S sklepom je odločilo, da je toženec dolžan plačati tožniku pravdne stroške v znesku 485,30 EUR v petnajstih dneh po prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva poteka petnajstdnevnega roka dalje do plačila.

_Povzetek pritožbenih razlogov_

2. Toženec zoper zamudno sodbo, dopolnilno zamudno sodbo in sklep vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen na podlagi 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), zato je zmotno uporabilo materialno pravo. Tožba je neodpravljivo nesklepčna. Med pravdnima strankama je bila sklenjena najemna pogodba za poslovni prostor za nedoločen čas, tožba pa nima trditev o prenehanju najemnega (pogodbenega) razmerja. Tožba ima trditve o kršitvi pogodbene obveznosti, da je toženec prepovedal tožniku nadaljevanje obnovitvenih del, nima pa trditev, da je zaradi kršitve pogodbe prišlo do prenehanja pogodbenega razmerja, ker je tožnik dal odpoved pogodbe in realiziral odstopno upravičenje. Ker je bila sklenjena najemna pogodba, sodišče ni imelo pravne podlage, da ugodi tožbenemu zahtevku na podlagi neposlovne neupravičene obogatitve iz 190. člena OZ. Reparacijska obveznost bi obstajala, če bi prišlo do prenehanja pogodbe, kar pa ne izhaja iz navedb iz tožbe. Tožnikov zahtevek je v nasprotju z materialnim pravom.

4. Sklepa o odmeri stroškov ni mogoče preizkusiti, ker sodišče v sklepu ni navedlo, katere stroške je tožniku priznalo. Priznana višina stroškov kaže, da je sodišče tožniku priznalo stroške predpravdnega zahtevka, kar ni pravno priznani strošek. Pri višini sodne takse sodišče ni upoštevalo, da se znesek sodne takse zaradi zamudne sodbe zniža za ⅔ in bo sodišče sorazmerni del plačane sodne taksa tožniku vrnilo.

_Odgovor na pritožbo_

5. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev, priglasil je tudi pritožbene stroške.

_Glede utemeljenosti pritožbe_

6. Pritožba je delno utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, upoštevaje določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

8. Iz sodne prakse višjih sodišč in Vrhovnega sodišča izhaja, da ta sodišča v odločbah določno navedejo stroške, ki so bili priznani stranki. Sodna praksa pa dopušča (tolerira),1 da se sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških postopka v odločbi le sklicuje na stroškovnik, iz katerega pa mora biti razviden obračun stroškov, kot ga je naredilo sodišča prve stopnje oziroma mora biti iz stroškovnika razvidno, katere priglašene stroške je sodišče priznalo stranki. Pravilnost obračuna stranke lahko preverijo z vpogledom v spis.2 Na ta način je postopalo sodišče prve stopnje pri odločitvi o priznanju stroškov in očitno tudi toženec, glede na opredeljene pritožbene navedbe, s katerimi izpodbija odločitev o stroških postopka. Iz teh razlogov so neutemeljene pritožbene navedbe, da sklepa ni mogoče preizkusiti in da je iz tega razloga podana kršitev iz 14. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Predpostavke za izdajo zamudne sodbe določa 318. člen ZPP, obseg pritožbenega preizkusa pa drugi odstavek 338. člena ZPP, ob smiselni uporabi 350. člena ZPP.

10. Če tožena stranka v roku iz 270. člena ZPP ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1) da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; 2) da ne gre za zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); 3) da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4) da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana (prvi odstavek 318. člena ZPP). Če tožena stranka ne odgovori na tožbo, iz dejstev, ki so navedena v tožbi, pa ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (nesklepčnost tožbe), sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo nesklepčnosti tožbe. Če tožeča stranka v tem roku tožbe ustrezno ne popravi, sodišče tožbeni zahtevek zavrne (drugi odstavek 318. člena ZPP). Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sodišče ne določi roka za odpravo nesklepčnosti tožbe, ampak tožbeni zahtevek po izteku roka za odgovor na tožbo zavrne, če je očitno, da tožeča stranka nesklepčnosti tožbe ne bi mogla odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka (tretji odstavek 318. člena ZPP). Zamudna sodba se ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP).

11. Toženec izpodbija zamudno sodbo iz razloga, ker je tožba nesklepčna. Te pritožbene trditve niso utemeljene. Toženec je v tožbi navedel odločilna dejstva, na podlagi katerih mu materialno pravo daje pravovarstvo za tožbeni zahtevek, kot ga uveljavlja.

12. Iz toženčevih trditev v tožbi3 izhaja, da sta se pravdni stranki oktobra 2017 dogovorili za sklenitev najemne pogodbe za lokal, katerega bo toženec kot najemodajalec oddal tožniku kot najemniku za nedoločen čas oziroma najmanj za deset let, da bo tožnik lokal obnovil, da se bodo ta dela tožnika v zvezi z obnovo lokala upoštevala kot plačilo najemnine, da je tožnik začel z obnovo lokala, da je za obnovo lokala porabil 2.584,43 EUR do januarja 2018, ko je toženec verbalno napadel tožnika in mu prepovedal, da bi nadaljeval z obnovitvenimi deli ter ga iz lokala odgnal, da je toženec s pomočjo druge osebe nadaljeval z obnovitvenimi deli, da bi toženec moral enak znesek plačati drugemu izvajalcu, da je tožnik pozval toženca 28. 5. 2020 da mu plača 2.584,43 EUR, da toženec zahtevanega zneska in stroškov predpravdnega zahtevka ni plačal, da je tožnik prejel od odvetniške pisarne, ki zastopa toženca, le obvestilo, da bodo v enem tednu odgovorili na njegov poziv, vendar na njegov poziv niso odgovorili.

13. Tožnikov poziv tožencu, da tožniku plača vrednost obnovitvenih del, se šteje kot odstop od pogodbe, ker je zahteval vrnitev tistega, kar je prej izpolnil, toženec pa svojega dela obveznosti ni izpolnil oziroma ne namerava izpolniti. Izjava o odstopu od pogodbe brez naknadnega roka se lahko da izrecno, mogoče pa je od pogodbe odstopiti tudi s konkludentnimi dejanji. Če je pogodbena stranka že izpolnila svojo obveznosti, se lahko šteje, da želi odstopiti od pogodbe, če zahteva vrnitev tistega, kar je sama prej izpolnila.4

14. Tudi iz drugih navedb iz tožbe izhaja, da je prišlo do obojestranskega odstopa od pogodbe. Toženec je prepovedal tožniku nadaljevanje obnovitvenih del, odgnal ga je iz lokala, obnovitvena dela je nadaljeval z drugo osebo, kar očitno kaže, da je toženec odstopil od pogodbe, s takšnim odstopom pa se je tožnik strinjal, ker je zahteval od toženca, da mu plača vrednosti obnovitvenih del. Glede na trditve pravdnih strank je očitno, da toženec obveznosti iz pogodbe ni izpolnil, in tega tudi ne namerava storiti. Časovno sosledje dogodkov in potek časa, glede na ravnanja pravdnih strank, datum vložitve tožbe prepričljivo potrjujejo, da je prišlo do odstopa od pogodbe. Pritožba tudi ne upošteva, da upnik lahko odstopi od pogodbe, ne da bi pustil dolžniku dodatni rok za izpolnitev, če iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil (106. člen OZ).

15. Tudi iz pritožbenih navedb izhaja, da tožnik uveljavlja zahtevek tudi na podlagi tretjega odstavka 190. člena OZ, ki določa, da obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Tožnikov tožbeni zahtevek je torej utemeljen tudi na tej materialnopravni podlagi.

16. Tožnik je upravičen do naslednjih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje: za opomin pred tožbo (predpravdni zahtevek) 100 točk, za sestavo tožbe 300 točk, za poročilo stranki 50 točk, za materialne stroške 9 točk (459 točk x 0,6 = 275,40 EUR), za DDV 60,58 EUR, za sodno takso 195,00 EUR, kar je skupaj 530,98 EUR.

17. Pritožbeno sodišče je tožniku za opomin oziroma predpravdni zahtevek, ki ga je sestavil njegov odvetnik, priznalo 100 točk. Analogno mu je priznalo nagrado po prvi alineji četrtega odstavka tarifne številke 38 Odvetniške tarife.5

18. Tarifna številka 1112 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) določa procesne situacije v pravdnih postopkih, ko se taksa zniža. Zamudna sodba ni zajeta v teh primerih.

_Odločitev pritožbenega sodišča_

19. Pritožbeni razlogi zoper sklep so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu sklep spremenilo, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem delu potrdilo zamudno sodbo, dopolnilno zamudno sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

_O stroških pritožbenega postopka_

20. Toženec je glede na obseg izpodbijanja s pritožbo uspel v sorazmerno neznatnem delu, zato mora sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP).

21. Tožnik se v odgovoru na pritožbo ni določno in vsebinsko opredelil do konkretnih pritožbenih navedb. Navedel ni nobenih relevantnih razlogov, zaradi katerih pritožba ni utemeljena. Zgolj pavšalno je odgovoril na pritožbene navedbe. Iz teh razlogov pritožbeno sodišče ugotavlja, da odgovor na pritožbo ni bil potreben, zato mora tožnik sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Drugačen je položaj stranke, ko ima pravico in možnost v informacijskem sistemu spremljati potek postopka, kot to določa peti odstavek 150. člena ZPP. 2 Glej prvi odstavek 150. člena ZPP. 3 Ki je bila vložena 3. 9. 2020. 4 Miha Juhart: Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), GV Založba, Ljubljana 2003, str. 578. 5 Primerjaj VSL sklep II Cp 1924/2020.