Jedro

Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. V obravnavni zadevi je bil pravni interes tožeče stranke, da se prepove delovanje tožene stranke (društva), saj je tak tudi tožbeni zahtevek. Ker pa je bila tožena stranka po lastni odločitvi že izbrisana iz registra društev, to pomeni, da tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje tega postopka.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožeča stranka je zoper toženo stranko vložila tožbo, v kateri zahteva prepoved njenega delovanja. V tožbi in pripravljalni vlogi citira 1. člen statuta tožene stranke, iz katerega izhaja, da je tožena stranka prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi uresničevanja svojih interesov na področju umetnosti in kulture. V statutu so opredeljene tudi vrste pridobitne dejavnosti na gospodarskem področju, ki naj bi bile povezane z nameni in nalogami društva in naj bi zagotavljale pridobivanje sredstev za njegov obstoj in delovanje. Nadalje je v statutu določeno, da mora presežke prihodkov nad odhodki društvo uporabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. V tožbi tudi citira 3. odstavek 1. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 61/06 in nadaljnji, v nadaljevanju ZDru-1), ki določa, da namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Društvo mora ustvarjene presežke iz vseh dejavnosti in drugih virov trajno nameniti za uresničevanje svojega namena in ciljev ter za opravljanje nepridobitne dejavnosti (3. odstavek 24. člena ZDru-1). Po 3. členu ZDru-1 ustanovitev in delovanje društva, katerega namen je ustvarjanje dobička, ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna, ni dovoljena. Društvo lahko sicer opravlja tudi pridobitno dejavnost, ki pa mora biti povezana in omejena z namenom in cilji društva kot dopolnilna dejavnost nepridobitne dejavnosti društva (1. odstavek 25. člena ZDru-1). Nadalje navaja, da je Davčna uprava Republike Slovenije državnemu tožilstvu posredovala prijavo za prepoved delovanja društva, saj je ugotovila, da je tožena stranka opravljala izključno pridobitno dejavnost. Iz obračuna davka od dohodka pravnih oseb za leto 2008 izhaja, da je imela tožena stranka za 20.830,00 EUR davčno priznanih dohodkov, ob davčno priznanih odhodkih v višini 20.518 EUR pa je imela tožena stranka v tem letu 312,00 EUR dobička, za katerega pa ni izkazala, da ga je uporabila za uresničevanje njegove nepridobitne dejavnosti. Tudi iz vsebine izdanih računov v vrednosti 25.930,00 EUR in prilivov na njegov račun v obdobju od 1. 11. 2009 do 23. 11. 2009 v višini 24.150,00 EUR izhaja, da izvirajo v navedenem obdobju pridobljena sredstva iz dejavnosti, ki je v 6. a členu statuta opredeljena kot pridobitna dejavnost. Tožena stranka je namreč izstavila račune družbama A in B za pripravo, organizacijo in izvedbo ustvarjalnih otroških delavnic, likovnih delavnic in različnih zabav. S tako dejavnostjo pa konkurira na trgu drugim osebam, ki ponujajo enake storitve in so zavezanke po Zakonu o dohodku pravnih oseb. Torej je tožena stranka v letu 2008 ustvarila dobiček izključno s pridobitno dejavnostjo. To pa pomeni, da si ni izbrala primerne pravne organizacijske oblike. Predlaga, naj sodišče pri Ministrstvu za notranje zadeve in AJPES opravi poizvedbe, ali je bil opravljen nadzor nad delovanjem društva in nadzor nad letnimi poročili za leti 2008 in 2009. Tožeča stranka sodišču predlaga, da prepove delovanje društva.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo podrobneje opisuje cilje svojega delovanja. Navaja, da je res prišlo do računovodske napake pri vodenju bilance. Vendar je društvo nastalo in delovalo izključno neprofitno in jim je v ponos, da so delovali v okviru prireditev za širšo javnost, saj je bilo njihovo delovanje zaželeno in ustvarjalno zanimivo. Navaja, da so na izredni seji skupščine dne 25. 3. 2010 sprejeli sklep o prenehanju delovanja društva. Tožena stranka je k odgovoru na tožbo predložila zapisnik zbora članov društva dne 25. 3. 2010, iz katerega je razviden sklep, da društvo z dnem 25. 3. 2010 preneha obstajati, ker ni več članov in predsednika. Priložen je tudi dopis A.A., iz katerega izhaja, da nepreklicno odstopa z mesta predsednica društva.

Sodišče je na podlagi dopisov Upravne enote Ptuj z dne 21. 4. 2010 in 26. 5. 2010 ugotovilo, da je tožena stranka upravno enoto obvestila o sprejetem sklepu o prenehanju društva. Vlogo za izbris je prejela dne 1. 4. 2010, nato je bilo dne 12. 4. 2010 izdano obvestilo upnikom, skupaj s sklepom o prenehanju delovanja društva. Društvo je podalo izjavo, da nima sredstev ali drugega premoženja, ki bi lahko prešlo na naslednika. Društvo je bilo nato z odločbo št. 215-83/2010-3 (0604036) z dne 17. 5. 2005 izbrisano iz registra društev, zadevna odločba je bila zastopnici vročena dne 20. 5. 2010, kot izhaja iz dopisa Upravne enote Ptuj z dne 26. 5. 2010, in bo postala pravnomočna po poteku petnajstih dni od vročitve.

Sodišče je dne 28. 5. 2010 zaprosilo tožečo stranko, naj v roku petnajstih dni sporoči, ali glede na zadnji dopis Upravne enote Ptuj še vedno vztraja pri tožbi. Tožeča stranka v postavljenem roku na ta dopis ni podala odgovora.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v upravnem sporu ves čas izkazovati, da ima interes, da vztraja pri tožbi. V obravnavni zadevi je bil pravni interes tožeče stranke, da se prepove delovanje tožene stranke, saj je tak tudi tožbeni zahtevek. Ker pa je bila tožena stranka po lastni odločitvi že izbrisana iz registra društev, to pomeni, da tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje tega postopka, saj tožene stranke po njeni lastni odločitvi ni več, tožeča stranka pa je ravno to zahtevala, namreč da se prepove njeno delovanje. Ker je sodišče ugotovilo, da je tožeči stranki pravni interes za vodenje postopka prenehal, tožbenih ugovorov ni presojalo, saj ne bi mogli vplivati na drugačno odločitev sodišče. Glede na navedeno je sodišče ob smiselni uporabi 6. točke 1. odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06, dalje ZUS-1) tožbo zavrglo. Ker je sodišče tožbo zavrglo iz procesnih razlogov, se ni opredeljevalo do vsebinskih navedb v tožbi, kot tudi ne v odgovoru na tožbo.