Jedro

Namen predpisanih dokazil za izkazovanje pravice graditi je zagotoviti, da bo gradila zgolj oseba, ki svojo lastninsko ali drugo stvarno pravico dokazuje na način, ki ga zakonodajalec šteje za najbolj zanesljiv dokaz o njeni pravici. Investitor izkaže pravico graditi le na enega od načinov, ki jih določajo 6. točka prvega odstavka 43. člena GZ in 3. točka drugega, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena GZ in ne drugače.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

III. Zahteva prizadete stranke A. A. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

**Uvodno o upravnem postopku**

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom, izdanim na podlagi 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zavrgla zahtevek B. B., tožnice v tem upravnem sporu, za izdajo odločbe o legalizaciji objekta, Stanovanjske hiše ... (številka stavbe 88), na zemlj. parc. št. 342/2, 342/3, 767 k.o. ... (1. točka izreka) in odločila, da posebni stroški za izdajo tega sklepa niso bili zaznamovani (2. točka izreka).

2. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je stranka 6. 4. 2020 podala zahtevo za izdajo odločbe o legalizaciji objekta v skladu z določbo 114. člena Gradbenega zakona ( v nadaljevanju GZ). Ugotovljeno je bilo, da je vloga nepopolna, ker ji ni bilo priloženo dokazilo iz 3. točke drugega, tretjega in četrtega odstavka 35. člena GZ, če vlagatelj zahteve za legalizacijo v zemljiški knjigi ni vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini; mnenja dajalcev in dokumentacija za legalizacijo, izdelana v skladu z določbami 115. člena GZ.

3. Pooblaščenka stranke je bila z dopisom, št. 351-142/2020 z dne 16. 4. 2020 pozvana, da v roku 30 dni po prejemu le-tega, vlogo ustrezno dopolni. Pooblaščenka je dopis prejela dne 23. 4. 2020, kar izkazuje podpisana povratnica. Rok za dopolnitev vloge, je na podlagi Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), (Uradni list RS, št. 36/20 in 61/20; v nadaljevanju ZZUSUDJZ) tako potekel 30. 6. 2020. Ker stranka v določenem roku vloge ni dopolnila, je prvostopenjski organ na podlagi 67. člena ZUP moral vlogo zavreči. 4. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

5. Tožnica v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in uveljavlja tožbene razloge bistvene kršitve določil postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Tožena stranka ni upoštevala, da je tožnica vložila vlogo za legalizacijo objekta po 114. členu GZ in dejstva, da je tožnica šele leta 2011, po obvestilu GURS o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin ugotovila, da stoji stanovanjska hiša ..., s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem delno na parc. št. 767, delno na parc. št. 342/2 in delno na parc. št. 342/3 vse k.o. ... V teku postopka pri Okrožnem sodišču v Celju opr. št. P 779/2014 v katerem zahteva ugotovitev, da je tožnica do 1/2 celote solastnica stanovanjske hiše in pripadajočega funkcionalnega zemljišča, ker gre za skupno gradnjo zakoncev sedaj pokojnega A. A. in B. B. Navedla je tudi, da je gradbena inšpektorica inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Celje, IP Velenje, 11. 12. 2019 izdala odločbo številko 06122-757/2019-23, s katero je od nje in sina zahtevana ustavitev gradnje in odstranitev objekta, tožena stranka pa je z odločbo št.: 0612-3/2020/3 z dne 27. 5. 2020 pritožbo zavrnilo. Zoper navedeno odločbo je tožnica sprožila upravni spor, ki se vodi pod IV U 73/2020. 6. Pojasnjuje, da s solastnikom ne komunicirata, zato ne bi smelo biti nič narobe, če je zahtevo za legalizacijo vložila samo ona, kot solastnica, o tem pa bo moralo zavzeti stališče naslovno sodišče. O vložitvi zahteve za legalizacijo je tožnica solastnika seznanila, vendar se ni odzval. Tožnica meni, da bi ga upravni organ moral povabiti k sopodpisu vloge za legalizacijo, zato neaktivnost tega organa pomeni kršitev varstva pravic občanov in varstva javnih koristi, načela učinkovitosti, načela zaslišanja stranke, ekonomičnosti postopka in pomoči neuki stranki. Prav tako bi morala tožena stranka postopek zahteve za legalizacijo prekiniti in napotiti B. B., da vloži tožbo pri pristojnem sodišču v Slovenskih Konjicah, s katero bi zahtevala sopodpis zahteve za legalizacijo objekta.

7. Zaradi navedenih opustitev so bile bistveno kršene določbe ZUP in kršitev materialnega prava, skladno z 147. in 151. členom ZUP. V kolikor bi tožena stranka postopala tako, kot je navedeno zgoraj, bi sopodpisu zahteve za legalizacijo objekta takoj sledila nadaljnja aktivnost s pridobitvijo mnenja mnenjedajalcev in pridobitev dokumentacije za legalizacijo objekta, izdelano v skladu določbami 115. člena GZ. Zavrženje zahteve B. B. za izdajo odločbe o legalizaciji objekta je zato preuranjeno. Inšpekcijska odločba o rušenju stanovanjske hiše po 1. 12. 2020 predstavlja popolno ogroženost tožnice v osebnem, socialnem in premoženjskem smislu, zato je pričakovati, da bo tudi A. A. spremenil svoje stališče in podal soglasje za legalizacijo stanovanjske hiše, ker tudi njemu preti nevarnost, da bo z realizacijo odločbe gradbene inšpektorice podrt edini dom. Sodišču predlaga, da v postopek pritegne tudi A. A., tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter vrne zadevo organu prve stopnje v ponoven postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

8. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

9. Stranka z interesom A. A. ml. v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno in izpodbijani sklep vzdrži v veljavi, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov tega odgovora, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila. Kot netočne ocenjuje trditve tožnice, da stavba ... stoji v pretežnem delu na parc. št. 767 k.o. ... Kot izhaja iz portala GURS, stavba ID znak stavba ... stoji na parc. št. 342/2 k.o. ... v izmeri 132 m2, na parc. št. 342/3 k.o. ... v izmeri 30 m2 in na parc. št. 767 k.o. ... pa le 42 m2, kar jasno izhaja tudi iz grafičnega prikaza stavbe na portalu GURS. Nepravilne so trditve tožeče stranke, da stavba stoji le 37 m2 na parc. št. 342/2 k.o. ..., temveč je stavbišče na tej parceli 132 m2. Sklicuje se na gradbeno dovoljenje št. 351/A105/83-2/4 z dne 6. 7. 1983 in oporeka izvedeniškemu mnenju pridobljeno v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju. Z dejstvom, da brez njenega soglasja ni mogoče voditi postopka legalizacije, je stranka z interesom seznanjena, zato ni potrebno, da bi jo upravni organ o tem poučeval in jo vabil, da ji predstavi postopek legalizacije. Seznanjena je tudi s postopkom za legalizacijo in dejstvom, da če ne bo prišlo do legalizacije, bo stavba porušena.

10. Pojasnjuje obseg vlaganj v objekt, ki so njegovo vrednost povečala, tožnica pa po 17 letih zahteva 1/2 hiše. Zato stranka z interesom ni pripravljena ničesar več narediti in imeti nobenih stroškov. Pojasnjuje način pridobitev lastninske pravice na delu objekta in navaja, da ne nasprotuje ugotovitvi, da tožnica lastnica hiše do 1/2, kolikor stoji na parc. št. 767 k.o. ..., ni pa lastnica tistega, kar je stranka z interesom skupaj z ženo dozidala oz. nadzidala in tudi ne stavbe, kolikor stoji na parc. 342/2 in 342/3 k.o. ...

11. Stranka z interesom se zaveda, da stavba ... nima gradbenega dovoljenja in, da je potrebno stavbo legalizirati, ni pa dolžnost upravnega organa, da ga povabi na podpis zahteve za legalizacijo, take možnosti zakon ne predpisuje in ga upravni organ tudi ne more prisiliti, da takšno vlogo podpiše proti svoji volji. Meni tudi, da upravni organ ni kršil postopka, saj ZUP takšne dolžnosti, kot meni tožeča stranka, upravnemu organu ne nalaga.

12. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi prereka navedbe stranke z interesom A. A., predlaga stroškovno ugoditev tožbenemu zahtevku ter vztraja pri svojih dosedanjih navedbah, da stanovanjska hiša ... v pretežnem delu stoji na parc. št. 767 k.o. ..., kar utemeljuje z izvidom in elaboratom za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodne odločbe - parcelacije, ki sta ga izdelala Č. Č., sodni izvedenec za geodezijo dne 10. 9. 2018 in sodni izvedenec gradbene stroke D. D. dne 19. 12. 2018, za potrebe pravdnega postopka opr. št. P 779/2014 Okrožnega sodišča v Celju. Pojasnjuje postopek pridobitve gradbenega dovoljenja ter potek gradnje in postopek določitve kmetije kot zaščitene. Kot neutemeljene ocenjuje nadaljnje navedbe stranke z interesom, da sta izvedeniški mnenji strokovno pomanjkljivi. Naknadno sodišču posreduje sodbo Okrožnega sodišča v Celju, P 799/2014, z dne 4. 11. 2021, opremljeno s potrdilom o pravnomočnosti in sodbo Višjega sodišča v Celju, Cp 99/2022 z dne 5. 4. 2022. 13. Stranka z interesom je sodišču sporočila, da je zoper sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 9. 6. 2022 vložila predlog za dopustitev revizije. Stranka z interesom pošilja dva izvoda predloga za dopustitev revizije, tožeči stranko pa je bil predlog za dopustitev revizije že vročen.

**Odločanje po sodnici posameznici in oprava glavne obravnave**

14. Sodni senat je 9. 5. 2023 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sodišču (v nadaljevanju ZUS-1) sprejel sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica. Nobena od strank v zvezi z navedenim v postopku ni podala pripomb.

15. Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo 29. 5. 2023, kjer je vpogledalo in prebralo vse listine upravnega spisa zadeve ter v listinske priloge strank, predložene v spis, in sicer A1 do A14 in C1-C14. 16. Sodišče pa je zavrnilo dokaz z zaslišanjem tožnice kot stranke. Tožnica je namreč že v tožbi obširno pojasnila okoliščine, ki se nanašajo na obravnavano zadevo v zvezi z dejstvi relevantnimi za odločitev in se nanašajo na zahtevo za dopolnitev vloge, zato sodišče navedenega dokaza kot nepotrebnega ni izvedlo.

**K I. točki izreka:**

17. Tožba ni utemeljena.

18. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopenjski odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

19. V zadevi je sporna pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o zavrženju tožničine zahteve za izdajo odločbe o legalizaciji stanovanjske hiše ... (številka stavbe ...), na zemljišču parc. št. 342/2, 342/3, 767 k.o. ..., ki ga je tožena stranka izdala na podlagi določbe 67. člena ZUP1. Odločitev je oprta na ugotovitev, da vlagateljica zahteve (tožnica v tem upravnem sporu) za legalizacijo objekta, v zemljiški knjigi ni vpisana kot lastnica ali imetnica stvarne pravice, ki bi ji dajala pravico graditi na tuji nepremičnini, saj je na zemljišču s parc. št. 342/2 ter 342/3 do celote vpisana lastninska pravica na ime A. A., zemljišče s parc. št. 767 pa je v solastnini pritožnice B. B., ter A. A., vsak do 1/2, ustrezno dokazilo iz 3. točke drugega odstavka 35. člena GZ, pa ni bilo predloženo.

20. Sodišče ugotavlja, da sestavine sporne zahteve, torej njeno popolnost, določa 114. člen GZ2, ki v tretjem odstavku določa vsebino zahteve na podlagi 114. člena GZ3. Eno izmed dokazil je tudi dokazilo iz tretje alineje tretjega odstavka 114. člena GZ, ki določa, da se zahtevi priloži dokazilo iz 3. točke drugega, tretjega in četrtega odstavka 35. člena tega zakona, če vlagatelj zahteve za legalizacijo v zemljiški knjigi ni vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini. Tožnica ugotovitvi obeh upravnih organov, da je vložila zahtevo za legalizacijo objekta zgrajenega na zemljišču s parc. št. 342/2 ter 342/3 in zemljišču s parc. št. 767 k.o. ... ne oporeka, niti ne oporeka ugotovitvi, da zahtevanega dokazila ni priložila.

21. Sodišče pripominja, da je tožnica v zahtevi za legalizacijo z dne 6. 4. 2020 (formular vloge) označila, da pravico graditi dokazuje z "drugo listino, ki v skladu z zakonom investitorju omogoča gradnjo oziroma izvajanje del", vendar take listine med listinami upravnega spisa ni. Na tem mestu sodišče pojasnjuje, da je predložitev dokazila, ki dokazuje pravico graditi v postopku kot je obravnavani, (enako kot v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja) bistvena sestavina vloge. Dolžnost investitorja v postopku legalizacije objekta po 114. členu GZ je namreč, da predloži dokazilo o pravici graditi, ki vsaj na formalni ravni varuje (tudi) lastninsko pravico. Namen predpisanih dokazil za izkazovanje pravice graditi je zagotoviti, da bo gradila zgolj oseba, ki svojo lastninsko ali drugo stvarno pravico dokazuje na način, ki ga zakonodajalec šteje za najbolj zanesljiv dokaz o njeni pravici. Citirane določbe je treba zato razlagati tako, da lahko investitor izkaže pravico graditi le na enega od načinov, ki jih določajo 6. točka prvega odstavka 43. člena GZ in 3. točka drugega, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena GZ in ne drugače. Takšna ureditev smiselno izključuje vsebinsko ugotavljanje obstoja pravice graditi in s tem tudi obravnavo tega vprašanja kot predhodnega vprašanja. Drugačna interpretacija opisane zakonske ureditve ni mogoča, saj bi lahko pripeljala do nedopustnega širjenja dosega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma pravnih posledic tega dovoljenja na področje stvarnopravnih razmerij (enako v postopku legalizacije objekta). Lastninske pravice investitorja torej v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja ni mogoče izkazati s trditvami in listinami ter pričami, kar enako velja tudi v postopku legalizacije objekta na podlagi določbe 114. člena GZ.

22. Ker tožnica pravice graditi v vlogi ni izkazovala z dokazili iz 3. točke drugega, tretjega ali četrtega odstavka 35. člena GZ, je po presoji sodišča tožnico prvostopenjski organ dne 16. 4. 2020 pravilno pozval k dopolnitvi vloge in ji v navedenem pozivu tudi pojasnil, zakaj je vloga nepopolna (ker manjkajo dokazila iz 3. točke drugega odstavka 114. člena GZ) ter se pri tem skliceval na podatke zemljiške knjige. Na zemljišču s parc. št. 342/2 ter 342/3 je namreč do celote vpisana lastninska pravica na ime A. A. ml., zemljišče s parc. št. 767 pa je v solastnini pritožnice B. B., ter A. A. ml., vsak do 1/2. V nadaljevanju sodišče ugotavlja, da tožnica pozivu za dopolnitev ni sledila, kljub opozorilu na posledice iz drugega odstavka 67. člena ZUP in vloge ni dopolnila, zato je bila odločitev, da se njena vloga zavrže pravilna in skladna z določbo 67. člena ZUP.

23. Ob upoštevanju določbe 114. člena GZ in predhodne obrazložitve sodišča, sodišče kot pravilno šteje stališče drugostopenjskega organa, da upravni organ v postopku legalizacije (enako kot v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja) solastnika zemljišča ali tretjega, ne more pritegniti v postopek na način kot to predlaga tožnica, torej seznanitve z institutom legalizacije in dosego podpisa vloge oziroma soglasja k že vloženi vlogi. Gre namreč za postopek, ki se začne na zahtevo stranke in bi ravnanje upravnega organa, kot ga predlaga tožnica, v tako začetem postopku preseglo njegove pristojnosti.

24. Prav tako sodišče pritrjuje stališču upravnega organa, da tožnici v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa niso bile kršena temeljna načela ZUP, ravno obratno, s posredovanim pozivom za dopolnitev je bila tožnica izčrpno seznanjena s obveznostjo in načinom dopolnitve vloge in seznanjena s posledicami v primeru, da vloge v odrejenem roku ne bo dopolnila.

25. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

**K II. točki izreka**

26. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi namreč vsaka stranka svoje stroške postopka.

**K III. točki izreka**

27. Sodišče ni ugodilo zahtevi prizadete stranke za povrnitev stroškov postopka, ki se sicer obravnava na podlagi prvega odstavka 155. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ta določa, da se stranki povrnejo le potrebni stroški. Ti pa so po mnenju sodišča potrebni, če so v vlogi navedbe, pomembne za razjasnitev zadeve oziroma ki vplivajo na odločitev sodišča. Po presoji sodišča pa prizadeta stranka v odgovoru na tožbo takih navedb ni podala, saj se je prizadeta stranka sklicevala na podana pravna stališča tožene stranke in torej prizadeta stranka ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve oziroma vplivala na odločitev sodišča ter ji zato niso nastali potrebni stroški v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP.

1 Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ, mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu. 2 Če je stavba do faze grobih gradbenih del izvedena pred uveljavitvijo tega zakona ali če je gradbeno inženirski objekt dokončan in pomeni nelegalen ali neskladen objekt ali neskladno uporabo objekta zunaj okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu, se lahko pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve v petih letih od uveljavitve tega zakona vloži zahteva za legalizacijo. 3 Zahteva za legalizacijo vsebuje: podatke o vlagatelju zahteve (osebno ime ali firmo in prebivališče ali sedež vlagatelja); dokazilo o obstoju gradnje in podatke o gradnji, ki je predmet zahteve (številka parcele oziroma parcel, na katerih objekt stoji, katastrska občina in hišna številka stavbe, če je določena); dokazilo iz 3. točke drugega, tretjega in četrtega odstavka 35. člena tega zakona, če vlagatelj zahteve za legalizacijo v zemljiški knjigi ni vpisan kot lastnik ali imetnik stvarne pravice, ki mu daje pravico graditi na tuji nepremičnini; mnenja mnenjedajalcev in dokumentacijo za legalizacijo, izdelano v skladu z določbami 115. člena tega zakona.