Jedro

Določb 266. člena ZIZ ni pravilno razlagati tako, da je že z vložitvijo predloga za izvršbo „uveden sodni postopek“, kajti to bi ustvarilo nesmiselne posledice.

V tej zadevi je po presoji Vrhovnega sodišča upniku kot morebitnemu bodočemu tožniku smotrno omogočiti, da se z začasno odredbo zavaruje za primer, da se bo izvršilni postopek pretvoril v pravdnega, pred sodiščem, pred katerim bo v takšnem primeru tekel spor.

Izrek

Za odločanje v zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Upnica je 14. 6. 2010 pri Okrajnem sodišču v Velenju predlagala izdajo začasne odredbe za zavarovanje svoje domnevne terjatve do dolžnice v znesku 34.450,15 EUR, s predlagano izvršbo na premičnine na dolžničinem poslovnem naslovu „in na drugih lokacijah“. V utemeljitvi svojega predloga je med drugim navedla, da je 7. 6. 2010 (na drugem mestu navaja datum 3. 6. 2010) zoper dolžnico na podlagi verodostojnih listin (računov) že vložila predlog za izvršbo terjatve v znesku 34.450,15 EUR. Zavarovanje predlaga za čas do pravnomočnosti sklepa o izvršbi.

2. Okrajno sodišče v Velenju se je s sklepom z dne 21. 6. 2010 izreklo za nepristojno za odločanje o predlagani začasni odredbi in zadevo po pravnomočnosti sklepa odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Svojo odločitev je utemeljilo s pravilom iz drugega odstavka 266. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), meneč, da pri Okrajnem sodišču v Ljubljani (še vedno) poteka sodni postopek. Dodalo je, da bi sicer glede na 5. točko drugega odstavka 101. člena Zakona o sodiščih (ZS) za odločanje ne bilo pristojno okrajno, pač pa okrožno sodišče (v Celju).

3. Okrajno sodišče v Ljubljani (Centralni oddelek za verodostojno listino) se z odstopom ne strinja. Navaja, da sklep o izvršbi zaradi dolžničinega ugovora še ni pravnomočen. Po zgledu sklepa Vrhovnega sodišča III R 18/2010 z dne 13. 4. 2010 meni, da samo ni stvarno pristojno, ker naj bi nad zgoraj navedeno določbo ZIZ prevladala zgoraj navedena specialna določba ZS, po kateri so okrožna sodišča pristojna v civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji o predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo – tako kot v tej zadevi – po pravilih v gospodarskih sporih. Sicer pa meni, da je krajevno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, po zgledu 62. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

4. Za odločanje v tej zadevi je stvarno in krajevno pristojno Okrožno sodišče v Celju.

5. 266. člen ZIZ v prvem odstavku določa, da je „v primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo“, in v drugem, da je, „če je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, za to odločitev pristojno sodišče, pred katerim teče postopek“. Istočasno pa ZS v relevantnem delu 5. točke drugega odstavka 101. člena določa, da „so okrožna sodišča pristojna v civilnih zadevah za sojenje oziroma odločanje na prvi stopnji o predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora, o katerem bo sodišče odločalo po pravilih v gospodarskih sporih“.

6. Kot sledi iz zgoraj navedenega sklepa III R 18/2010, v zadevi, kakršna je bila tista (obravnavana zadeva je primerljiva), citiranih določb ni pravilno razlagati tako, da je že z vložitvijo predloga za izvršbo „uveden sodni postopek“, kajti to bi ustvarilo nesmiselne posledice. Takšna razlaga bi namreč pomenila, da bi vselej, ko je vložen (v gospodarskem sporu in statu nascendi) predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, za odločanje o katerem je zaradi določbe 40.c člena ZIZ izključno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, o morebitni začasni odredbi zaradi 5. točke drugega odstavka 101. člena ZS moralo odločati Okrožno sodišče v Ljubljani. Vendar pa zakonodajalec takšne (generalne) delegacije ni izrecno predpisal. Poleg tega Okrožno sodišče v Ljubljani do zadeve, v kateri se zahteva izdaja začasne odredbe, ni v takšnem odnosu, da bi lahko bolje ali hitreje odločilo kot katerokoli drugo sodišče. S takšno razlago bi bila tudi izigrana očitna intenca zgoraj citiranih določb 266. člena ZIZ.

7. V opisanem (privilegiranem) položaju do te zadeve je, sledeč prvemu odstavku 266. člena ZIZ, sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo, kar je glede na predlagano sredstvo izvršbe Okrajno sodišče v Velenju (77. in 78. člen ZIZ). Vendar pa njegovo pristojnost izključuje 5. točka drugega odstavka 101. člena ZS. Zato bi se moralo šteti, da prvi odstavek 266. člena ZIZ (po zgledu zakonodajne tehnike 62. člena ZIZ) pravzaprav predpisuje pristojnost sodišča, na območju katerega je Okrajno sodišče v Velenju – to je Okrožnega sodišča v Celju. To pa je ravno sodišče, ki se bo, sledeč intenci drugega odstavka 266. člena ZIZ, v privilegiranem položaju znašlo, če se bo izvršilni postopek pretvoril v pravdnega. Zato je v tej zadevi po presoji Vrhovnega sodišča upniku kot morebitnemu bodočemu tožniku smotrno omogočiti, da se z začasno odredbo zavaruje za primer, da do te pretvorbe pride, in sicer pred sodiščem, pred katerim bo v takšnem primeru tekel spor.

8. Na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP je Vrhovno sodišče zato sklenilo, da je za nadaljnje odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Celju.