Jedro

Kljub temu da je bila obravnavana zadeva na podlagi sklepa predsednika Višjega sodišča v Mariboru Su 349/2026-2 z dne 2. 9. 2026, zaradi enakomerne porazdelitve zadev med sodišči, dodeljena v pristojno reševanje Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu, so po mnenju višjega sodišča podane okoliščine, ki terjajo prenos krajevne pristojnosti v obravnavani zadevi. V predmetni zadevi je namreč oškodovanka sodnica, zaposlena na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu, ki svojo funkcijo opravlja v isti stavbi kot sodniki Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, pri čemer sodniki obeh sodišč tudi vsakodnevno sodelujejo.

Izrek

Za postopek se določi Okrajno sodišče v Murski Soboti.

Obrazložitev

1.Predsednik Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu je v zadevi III K 73870/2023 zoper obdolženega A. A. predlagal prenos krajevne pristojnosti. Navedel je, da je v obravnavani zadevi oškodovanka okrožna sodnica B. B. ter da je Višje sodišče v Mariboru s sklepom I Kr 73870/2023 z dne 19. 10. 2023 pristojnost za sojenje v tej zadevi že preneslo na Okrajno sodišče v Mariboru. S sklepom predsednika Višjega sodišča v Mariboru Su 349/2026-2 z dne 2. 9. 2026 pa je bila nato navedena kazenska zadeva skupaj s še 28 ostalimi kazenskimi zadevami ponovno prenesena na Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu. Okrajno in Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu spadata med manjši sodišči in delujeta v isti stavbi, kjer se sodniki in zaposleni med seboj poznajo, med njimi pa obstaja tudi kolegialno razmerje, saj pri svojem delu vsakodnevno sodelujejo. Tako pri vseh sodnikih obstajajo okoliščine, ki ne zagotavljajo neodvisnega in nepristranskega sojenja. Dejstvo, da ima okrožna sodnica B. B. v tej zadevi status oškodovanke, je namreč takšne narave, da bi lahko nedvomno pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ustvarila upravičen dvom o nepristranskosti sojenja. Predlagatelj po zato predlaga, da višje sodišče skladno z določbo prvega odstavka 34. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) določi drugo pristojno sodišče.

2.Predlog je utemeljen.

3.Po prvem odstavku 35. člena ZKP ter 2. točki 104. člena in 116. členu Zakona o sodiščih se lahko za izvedbo kazenskega postopka določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo postopek tako lažje izvedel, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustava RS oziroma prvega odstavka 6. člena EKČP. Pri presoji nepristranskosti sojenja ima poleg subjektivnega kriterija poseben pomen tudi objektivni kriterij, ki zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohranja videz nepristranskosti. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja, ki zagotavlja zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje stranke v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4.Vrhovno sodišče je sicer v več svojih odločbah presodilo, da poznanstva med sodniki oziroma delavci v pravosodju, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica in predstavljajo kolegialne odnose, običajne med člani pravniškega poklica, praviloma niso tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti. Vendar pa mora sodišče po ustaljeni sodni praksi tako slovenskih sodišč, kot tudi Evropskega sodišča za človekove pravice paziti, da pri strankah postopka in v javnosti vselej tudi navzven daje vtis nepristranskosti odločanja. To pomeni, da mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti, paziti, da je zagotovljen tudi objektivni videz nepristranskosti sojenja.

5.Kljub temu da je bila obravnavana zadeva na podlagi sklepa predsednika Višjega sodišča v Mariboru Su 349/2026-2 z dne 2. 9. 2026, zaradi enakomerne porazdelitve zadev med sodišči, dodeljena v pristojno reševanje Okrajnemu sodišču v Slovenj Gradcu, so po mnenju višjega sodišča podane okoliščine, ki terjajo prenos krajevne pristojnosti v obravnavani zadevi. V predmetni zadevi je namreč oškodovanka sodnica, zaposlena na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu, ki svojo funkcijo opravlja v isti stavbi kot sodniki Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, pri čemer sodniki obeh sodišč tudi vsakodnevno sodelujejo. Navedeno utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.

6.Višje sodišče je glede na navedeno predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugodilo in na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP za obravnavanje v tem kazenskem postopku določilo Okrajno sodišče v Murski Soboti.

7.Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).

-------------------------------

1 Sklep VS RS I Kr 28059/2014 z dne 8. 7. 2021 in v njem navedene odločbe.

2 Prim. sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018.

3 Prim. odločbe Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 ter Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015.