Jedro

Ko je v predmetnem nepravdnem postopku postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo vložen tudi predlog za postavitev predlagateljice pod skrbništvo v drugem nepravdnem postopku, ob upoštevanju, da je v predmetnem nepravdnem postopku ugotovljeno, da ni podana procesna sposobnost predlagateljice, je najbolj smotrno predmetni nepravdni postopek prekiniti do pravnomočnosti odločitve v drugem nepravdnem postopku.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II.Predlagateljica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom odločilo, da se nepravdni postopek, ki teče pred naslovnim sodiščem pod opr. št. N 40/2024, prekine do pravnomočne odločitve v zadevi N 167/2024, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Celju.

2.Predlagateljica po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). Sodišču druge stopnje predlaga, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in nadaljuje postopek.

2.Navaja, da je sodišče odločitev o prekinitvi postopka sprejelo na podlagi mnenja izvedenke, ki je ugotovila, da je pri predlagateljici prisotna trajna psihična blodnja. Z mnenjem izvedenke se ni strinjala in je svoje stališče preko svojega pooblaščenca izrazila v vlogi z dne 4. 2. 2025. Sodišče je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da ni sledilo njenim pripombam, vendar tega ni v zadostni meri konkretiziralo. Sodišče ni izvedelo predlaganega dokaza, ki bi lahko ovrgel ugotovitve izvedenke. Meni, da bi sodišče moralo pred sprejetjem izpodbijane odločitve zaslišati tudi njenega osebnega zdravnika, ki pogosteje spremlja njeno zdravstveno stanje. V nadaljevanju ponavlja pripombe na izvedensko mnenje, s katerimi pojasnjuje, da je sposobna opravljati vse ključne naloge za življenje in se zadeva svojih ravnanj. Sama skrbi za svoje finance, sama oddaja vloge na sodišče in tudi do sedaj ni imela nobenih težav z birokratskimi postopki. Po pregledu pri izvedenki ji je njen osebni zdravnik, na vprašanje ali potrebuje skrbnika, odgovoril, da z njo ni nič narobe in da še zaenkrat ne potrebuje skrbnika. Zase skrbi že vse življenje, pri čemer se njeno psihično stanje v zadnjem obdobju ni spremenilo. Predlagateljica ima pooblaščenca, ki zastopa njene interese in na podlagi tega, tudi v primeru, da sodišče ugotovi, da predlagateljica ni sposobna nastopati v predmetni zadevi sama, sodišče ne more kar prekiniti postopka. V primeru, da bo predlagateljica v kakšnem drugem postopku postavljena pod skrbništvo, bo lahko njen skrbnik prevzel postopek v fazi, v kateri se bo ta nahajal.

3.Nasprotni udeleženec v po pooblaščenki vloženem odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam predlagateljice in predlaga zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1). Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben (80. člen ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1). Če sodišče ugotovi, da stranka ne more biti pravdna stranka in da nima zakonitega zastopnika, zahteva, da organ, pristojen za socialne zadeve, postaviti skrbnika pravdno nesposobni osebi ali ukrene, kar je potrebno, da bi bila pravdno nesposobna stranka pravilno zastopana (prvi in drugi odstavek 81. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1).

6.Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je pri predlagateljici podana trajna psihična motnja, to je blodnjava motnja, zaključilo, da ni podana procesna sposobnost predlagateljice.

7.Predlagateljica s pritožbenimi navedbami, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza, ki bi lahko ovrgel ugotovitve izvedenke, uveljavlja relativno bistveno kršitev postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1. Ker pritožbeno sodišče na relativne bistvene kršitve postopka ne pazi po uradni dolžnosti, mora pritožnik konkretizirano pojasniti, kako bi lahko ta procesna kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve. Predlagateljica v pritožbi konkretno ne pojasni, katerega dokaza sodišče prve stopnje ni izvedlo in katero ugotovitev bi izvedba dokaza ovrgla, zato z že navedenimi pavšalnimi pritožbenimi navedbami ne more biti uspešna.

8.Sodišče prve stopnje je na podlagi prepričljivih, jasnih, podrobnih in strokovno obrazloženih ugotovitev izvedenke, v katere se mu ni porajal dvom, zaključilo, da je pri predlagateljici prisotna trajna psihična motnja, to je blodnjava motnja. Če sodišče izvedensko mnenje oceni kot jasno, popolno in razumljivo, se mora do tistih strankinih pripomb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe opredeliti. Navesti mora, zakaj pripombe na izvedensko mnenje niso utemeljene, zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni in zakaj ni potrebno določiti novega izvedenca. Sodišče prve stopnje je v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, da je predlagateljica po pooblaščencu sicer podala pripombe na izvedensko mnenje, katerim pa ni sledilo iz razloga, saj zgolj dejstvo, da je bila nasprotna udeleženka sposobna oddati vloge za brezplačno pomoč in da jo njen osebni zdravnik ni opozarjal na težave, ne morejo ovreči postavljene diagnoze s strani izvedenke psihiatrične stroke, ki je svoje mnenje natančno, jasno in strokovno obrazložila. S tem, ko je sodišče prve stopnje na navedeni način pripombe predlagateljice obravnavalo, je ustrezno varovalo njeno pravico do izjave. Nestrinjanje predlagateljice z izvedenskim mnenjem oziroma z odločitvijo sodišča pa ne pomeni, da predlagateljica ni imela možnosti vplivati na odločitev. Dodati je, da predlagateljica v pritožbi konkretno niti ni pojasnila, katerih njenih pripomb na izvedensko mnenje sodišče prve stopnje naj ne bi obravnavalo, kar onemogoča preizkus te pritožbene trditve. Morebitnega posega v pravico do izjave oziroma bistvene kršitve določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pa ni obrazloženo pojasnila, zato o tem ni mogoče odločati. V kolikor pa predlagateljica s pritožbenimi navedbami, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri konkretiziralo, zakaj ni sledilo njenim pripombam, meri na absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1 pa je pojasniti, da ta kršitev ni podana, saj je sodišče prve stopnje v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa konkretizirano pojasnilo, zakaj ni sledilo pripombam predlagateljice, s tem pa ima izpodbijani sklep v tem delu vse razloge o vseh odločilnih dejstvih, ti razlogi so jasni in si med seboj ne nasprotujejo. Ob obrazloženem predlagateljica s pritožbenim ponavljanjem pripomb na izvedensko mnenje ne more izpodbiti pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je pri njej prisotna trajna psihična motnja, to je bodnjava motnja.

9.Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da ni podana procesna sposobnost predlagateljice, ki pomeni, da lahko udeleženec opravlja procesna dejanja samostojno, kar pomeni, da tudi potrebuje procesno sposobnost za v tem postopku opravljeni dejanji vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč in podpis pooblastila pooblaščencu. Ob upoštevanju določbe drugega odstavka 81. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in pritožbeno neizpodbijane ugotovitve, da je pred Okrajnim sodiščem v Celju v nepravdni zadevi N 167/2024 v teku postopek postavitve predlagateljice pod skrbništvo, je sodišče prve stopnje glede na določilo drugega odstavka 267. člena DZ, ki določa, da skrbnika za posebni primer ni mogoče imenovati v primerih, ko so podani pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, razen če zakon določa drugače, pravilno zaključilo, da predlagateljici v predmetni nepravdni zadevi ne more imenovati skrbnika za poseben primer. Ob dejstvu, da gre za specifično situacijo (obe zadevi sta prednostni nepravdni zadevi), ko je v postopku odločanja postavitve pod skrbništvo za nasprotnega udeleženca vložen (tudi) predlog za postavitev predlagateljice pod skrbništvo, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je glede na v predmetnem nepravdnem postopku pridobljeno izvedensko mnenje in fazo nepravdnega postopka N 167/2024 pred Okrajnim sodišču v Celju (trenutno v fazi izdelave izvedenskega mnenja) najbolj smotrno predmetni nepravdni postopek prekiniti do pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku N 167/2024 pred Okrajnim sodišču v Celju. Pravilno je tudi pojasnilo, da bo po tem namreč znano, ali in v kakšnem obsegu je potrebno skrbništvo za predlagateljico, in če bo postavljen skrbnik (z ustreznim obsegom nalog), se bo lahko slednji izjavil tudi o predlogu predlagateljice in pooblastilu pooblaščencu na podlagi brezplačne pravne pomoči. Zato je utemeljeno skladno s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 42. členom ZNP-1 predmetni nepravdni postopek prekinilo do pravnomočne odločitve v nepravdni zadevi N 167/2024, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Celju.

10.Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo predlagateljice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1).

11.Predlagateljica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (40. člen ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Nasprotni udeleženec pritožbenih stroškov ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 80, 206, 206/1, 206/1-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.