Jedro

Zakonska določba 60. člena ZTPDR v zvezi z disciplinsko komisijo je bila jasna. Določala je, da ima disciplinska komisija predsednika in najmanj dva člana ter enako število namestnikov, ki se volijo za dve leti. Ne glede na to, kdaj je bila tožena stranka ustanovljena, je bila dolžna svoje delovanje podrediti veljavnim zakonskim predpisom. Ker je v zakonu določeno, da se disciplinska komisija voli na dve leti, začne dveletni rok delovanja disciplinske komisije teči z dnem izvolitve in ne takrat, ko je obravnavala prvi disciplinski primer.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice, in razveljavilo sklepe tožene stranke z dne 18.11.2002 in 10.1.2003 o disciplinskem prenehanju delovnega razmerja tožnici in disciplinski postopek ustavilo, zaradi umika tožbenega zahtevka (pravilno: tožbe) v reintegracijskem delu pa je postopek v tem delu ustavilo.

Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na ustavitev postopka tako, da je odločitev odpravilo (ZPP oziroma ZDSS ne poznata odprave dela sodbe, ampak razveljavitev), v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da izpodbijana sodba nima razlogov v zvezi z uporabo določil tretjega odstavka 60. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nadalj.), saj je tožena stranka izrazila mnenje, da ta določba ni v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in jo zato glede na določbe Ustavnega zakona iz leta 1991 ni mogoče uporabiti. Ker gre za odločilno dejstvo, je to bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.). Zmotno je sodišče uporabilo materialno pravo, ker je zaključilo, da je imela disciplinska komisija kljub temu, da je bila imenovana in ne izvoljena, mandat, ki je v času vodenja postopka že potekel. Sodišče tudi ni navedlo razlogov, zakaj je zastaralo vodenje disciplinskega postopka glede zahteve za uvedbo postopka z dne 3.6.2002, čeprav je tožena stranka opozorila na vodenje postopka v primeru, če storitev predstavlja tudi kaznivo dejanje. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je v izpodbijani sodbi jasno obrazložilo, zakaj je napačno pravno stališče tožene stranke v zvezi z uporabo določbe tretjega odstavka 60. člena ZTPDR. Na podlagi domnev ni smelo utemeljevati, v čem so stališča tožene stranke pravno zmotna. Izpodbijano sodbo je mogoče zato v celoti preizkusiti, vsebuje pa tudi vse razloge o odločilnih dejstvih, kar pomeni, da očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni.

Bistvene kršitve določb pravdnega postopka tudi ni v zvezi z zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka z dne 3.6.2002 (zastaranje vodenja disciplinskega postopka). Tožena stranka je spregledala, da je pri tej zahtevi bil predlagan postopek zaradi neizpolnjevanja ali nevestnega, nepravočasnega ali malomarnega izpolnjevanja delovnih obveznosti oziroma zlorabe položaja ali prekoračitve danega pooblastila (1. in 3. točka 65. člena pravilnika tožene stranke) zaradi zavrnitve odobrenega kredita, kar ne predstavlja kaznivega dejanja. Pritožbene navedbe v zvezi z zastaralnim rokom v primeru kaznivih dejanj se na to zahtevo ne morejo nanašati. Zato tudi v zvezi s tem rokom revizijskim ugovorom ni ugotoviti očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

Zakonska določba 60. člena ZTPDR v zvezi z disciplinsko komisijo je bila jasna. Določala je, da ima disciplinska komisija predsednika in najmanj dva člana ter enako število namestnikov, ki se volijo za dve leti. Ne glede na to, kdaj je bila tožena stranka ustanovljena, je bila dolžna svoje delovanje podrediti veljavnim zakonskim predpisom. Ker je v zakonu določeno, da se disciplinska komisija voli na dve leti, začne dveletni rok delovanja disciplinske komisije teči z dnem izvolitve in ne takrat, ko je obravnavala prvi disciplinski primer. Argument revizije, da v primeru, če komisija ni bila izvoljena, ampak imenovana, ni bila zakonita, je v škodo tožene stranke, zato se revizijsko sodišče do njega ni opredelilo.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.