Jedro

Z izvedbo parcelacije ne pride do razpolaganja z zemljišči, saj se ne spremenita ne lastniško ne katastrsko stanje parcele, na kateri se parcelacija izvaja.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek stranke z interesom Inštituta A. Univerze v Ž. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

: Prvostopni organ je z odločbo, št. … z dne 5. 4. 2006, ugotovil, da so meje med parcelama št. 143/112 in 143/113 ter sosednjimi parcelami št. 143/110, 143/111, 143/114, 230/6, 230/12 in 239/1 v k.o. B., in parcelo št. 748/4 v k.o. C., urejene, da se parceli št. 143/112 in 143/113 v k.o. B. v postopku parcelacije ukineta in nastanejo nove parcele, kot sledi: parcela št. 143/112 v 143/157, 143/158 in 143/159, parcela št. 143/113 pa v 143/160 in 143/161, da meje med zgoraj navedenimi parcelami potekajo po zemljiško katastrskih točkah tako, kot so navedene v grafičnem prikazu, te meje pa so označene poudarjeno, ter da ni stroškov postopka. Drugostopni organ je z odločbo, št. … z dne 9. 10. 2006, zavrnil pritožbo tožnika ter odločil, da ni stroškov postopka. Upravna organa sta navedla, da je pooblaščeno geodetsko podjetje Č. d.d. po pooblastilu Univerze v Ž. in D. d.d. vložilo zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje in parcelacijo za parc. št. 143/112 in 143/113 v k.o. B. Zahtevi je bil priložen elaborat v skladu z določbo 15. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljnjem besedilu: ZENDMPE). Zaradi nestrinjanja z mejo na mejni obravnavi je prvostopni organ razpisal ustno obravnavo 28. 9. 2005, po kateri pa je meja med parc. št. 143/112, 230/12 in 143/11 še vedno ostala sporna, ker se solastnika parc. št. 143/111 (tožnik in D.D.) z njo nista strinjala. Prvostopni organ ju je nato v skladu z določbo 29. člena ZENDMPE pozval, da v roku 30 dni sprožila sodni postopek ureditve meje. Ker tega nista storila, se šteje, da soglašata s potekom meje, kot je bila označena na mejni obravnavi. Na podlagi predhodno urejenih mej je nato pooblaščeno geodetsko podjetje izvedlo po določbi 46. člena ZENDMPE delitev parcel št. 143/112 in 143/113 v k.o. B. V zvezi s pritožbenimi navedbami je drugostopni organ še navedel, da parcelacija ni razpolaganje z nepremičnino, saj to lahko pomeni njeno odtujitev ali spreminjanje, kar pa se s parcelacijo ne stori. Zato začasna odredba o prepovedi razpolaganja ne velja za postopek parcelacije. V obravnavanem primeru so tudi nastopili pogoji po določbi 29. člena ZENDMPE. Nadalje je drugostopni organ še navedel, da tožnik ni ne lastnik parcele in ne drugi upravičenec po določbi 2. odstavka 47. člena ZENDMPE. Iz spisne dokumentacije izhaja, da je tožnik vložil zahtevo za vrnitev podržavljenega premoženja tudi za del parcel št. 143/112 in 143/113, pri čemer pa je umaknil zahtevo za del parc. št. 143/113 in za del parc. št. 143/112 prejel denarno nadomestilo po zatrjevanju lastnika teh parcel Inštituta A. Univerze v Ž., čemur je tožnik delno nasprotoval, saj za del parc. št. 143/112 uveljavlja vračilo v naravi. Iz delnega sklepa Okrajnega sodišča v Ž., opr. št. Nz … z dne 15. 3. 2006, ki je postal pravnomočen 12. 4. 2006, pa izhaja, da sta tožnik in D.D. za zaplenjeno premoženje, del podržavljene parcele št. 143/62, danes del parcel št. 143/112 in 143/113, prejela odškodnino, kar pomeni, da nimata več pravnega interesa na nobeni od parcel v postopku parcelacije.

Tožnik je v tožbi navedel, da je lastnik zemljišča s parc. št. 143/111, k.o. B., hkrati pa je predlagatelj nepravdnega postopka pri Okrajnem sodišču v Ž., opr. št. Nz ..., v katerem zahteva vračilo zaplenjenega premoženja, med drugim zahteva tudi zemljišči, ki sta bili predmet tega upravnega postopka in sta bili z napadeno odločbo razparcelirani in ukinjeni. Za ti parceli je bila izdana začasna odredba 30. 8. 2002, s katero je prepovedano vsakršno razpolaganje s predmetnimi zemljišči. Tožnik je s prepovedjo razpolaganja seznanil tudi prvostopni organ, ki je navkljub temu o parcelaciji odločil, pri čemer se sklicuje na dejstvo, da z zgoraj navedenim sklepom Okrajnega sodišča začasna odredba ni bila dovoljena v delu, ki se nanaša na prepoved parcelacije. Predlog za začasno odredbo je bil v tem delu zavrnjen iz razlogov, ker se konkretno parcelacija in gradnja takrat nista izvajali, zato je sodišče ocenilo, da posebna začasna odredba, ki bi takšno ravnanje prepovedala, v tistem trenutku ni potrebna. Ne glede na navedeno je upoštevati, da je namen začasne odredbe v tem, da se nekdanjim lastnikov podržavljenega premoženja oziroma njihovim pravnim naslednikom omogoči vračilo, ki ga kot primarnega določa Zakon o denacionalizaciji (v nadaljnjem besedilu: ZDen), torej vračilo v naravi. Tožnik je tudi opozoril, da v zadevi niso nastopili pogoji po določbi 29. člena ZENDMPE. Ker ima tožnik pravico do vračila zaplenjenih zemljišč, je to osnova za njegovo varstvo pred nedovoljenimi in nezakonitimi razpolaganji na zahtevanih zemljiščih. Iz navedenega razloga je povsem legitimno tudi njegovo nestrinjanje s tem postopkom in nasprotovanje poteku označenih mej. Če bi organ spoštoval izdano začasno odredbo, tožnika ne bi pozival, naj ponovno v novem postopku zavaruje svoj zahtevek. Iz delnega sklepa Okrajnega sodišča v Ž., opr. št. Nz … z dne 15. 3. 2006, pa tudi ni mogoče preveriti, za katere dele nekdanjih zemljišč se prisoja odškodnina. V zvezi s tem je nato sodišče na predlog Inštituta A. Univerze v Ž. s sklepom z dne 10. 7. 2006 odpravilo začasno odredbo, tožnik pa je zoper ta sklep vložil pritožbo. Iz vseh ravnanj Inštituta izhaja, da želi tožniku preprečiti uveljavljanje njegovih pravic, zavarovanih z začasno odredbo, zaradi česar jih mora tožnik dodatno ščititi. Nenazadnje pa ima tožnik položaj stranke oziroma položaj stranskega udeleženca v postopku parcelacije. S prvostopno odločbo se je sicer odločalo o pravicah drugih oseb, vendar bi odločitev lahko posegla tudi v pravice tožnika ali njegove koristi. Tožnik varuje svoje pravice, ki izhajajo iz ZDen oziroma ZIKS. Denacionalizacijski postopek v zadevi za ti zemljišči še ni končan. Prepoved iz določbe 88. člena ZDen se nanaša na vsakršno razpolaganje z nepremičninami, glede katerih obstaja po določbah ZIKS oziroma ZDen dolžnost vrnitve. Parcelacija in sprememba vrsta rabe zemljišč, ki so predmet denacionalizacije, bi lahko poslabšala položaj denacionalizacijskega upravičenca, ki je zahteval vrnitev nepremičnin v naravi. Tožnik je zato predlagal ugoditev tožbi in odpravo odločbe.

Drugostopni organ je kot zastopnik toženke je v odgovoru na tožbo vztrajal pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve, in predlagal, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Stranka z interesom Univerza v Ž. je v odgovoru na tožbo navedla, da parcelacija sama zajema le funkcionalno zemljišče Fakultete … , da pa je sicer vrnitev v naravi obravnavanih zemljišč nemogoča in nezakonita.

Stranka z interesom Inštitut A. Univerze v Ž. je v odgovoru na tožbo navedel, da je v nepravdnem postopku tožnik v vlogi z dne 26. 5. 2006 sam navedel, da proti njemu nima več zahtevka za vrnitev v naravi. Ob upoštevanju identifikacijskih potrdil, ki se nahajajo v nepravdnem spisu, je tudi jasno razvidno, za katere dele nekdanjih zemljišč je bila prisojena odškodnina. Poleg tega je delni sklep postal pravnomočen 12. 4. 2006, ker se tožnik zoper njega ni pritožil. Sedaj pa navaja, da ne ve, za katera zemljišča je prejel odškodnino. V nepravdnem postopku je bila izdana začasna odredba tudi razveljavljena, zaradi česar lahko stranka z interesom prosto razpolaga s predmetnimi zemljišči. Parcelacija je zato dopustna in zakonita, tožba pa neutemeljena. Predlagal je zavrnitev tožbe in povrnitev stroškov postopka s strani tožnika.

Tožnik je v odgovoru z dne 4. 4. 2007 na odgovor stranke z interesom Inštituta A. še navedel, da je stranka z interesom Inštitut A. očitno spregledal, da se zahtevek za plačilo ter posledično delni sklep ne nanašata na 440 m2 nekdanje parc. št. 143/162, danes del parc. št. 143/112. Da postopek za del parc. št. 143/112 še teče, pa je razvidno tudi iz tam navedenih listin. V odgovoru z dne 27. 6. 2007 na odgovor stranke z interesom Univerze v Ž. pa je še navedel, da gre v zadevi zgolj za vprašanje, ali je geodetski postopek pred končanjem postopka za vračilo zaplenjenega premoženja dopusten ali ne. Parcelacija in sprememba vrsta rabe zemljišč bi lahko poslabšala prepoved položaja denacionalizacijskega upravičenca. Podobno tudi naslovno sodišče v sodbi in sklepu, opr. št. U 1378/2004 z dne 12. 10. 2004. Stranke z interesom D. d.d., družba F., Inštitut G. d.o.o., Inštitut H., Inštitut I., družba J. in Mestna občina Ž. na tožbo v danem roku niso odgovorile.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev upravnega organa pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je upravni organ navedel tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (določba 2. odstavka 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: Iz podatkov izpodbijane odločbe in upravnih spisov je razvidno, da je bil na zahtevo Univerze v Ž. in D. d.d. kot lastnikov parc. št. 143/112 in 143/113, k.o. B., uveden postopek ureditve meje in parcelacije (elaborat … k.o. B.) po določbah 15. in 45. člena ZENDMPE (Uradni list RS, št. 52/00 in 87/02 – spremembe z uveljavitvijo SPZ). Parcelacija je po določbi 43. člena ZENDMPE združitev parcel in delitev parcel (določba 1. odstavka). Po določbi 45. člena se nove parcele, nastale s parcelacijo, in njihove meje vpišejo v zemljiški kataster na zahtevo lastnika oziroma druge osebe, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo (določba 1. odstavka 45. člena). Pred izvedbo delitve parcel morajo biti urejene meje parcele, ki se jih dotika nova meja, ki nastane z delitvijo (določba 1. odstavka 46. člena ZENDMPE), postopek ureditve meje in postopek parcelacije pa se lahko izvedeta skupaj na podlagi enotnega elaborata, ki vsebuje sestavine elaborata ureditve meje in elaborata parcelacije (določba 2. odstavka 46. člena ZENDMPE). V obravnavanem primeru je bil, tako kot to dopušča zakon, izdelan enotni elaborat po določbi 2. odstavka 46. člena ZENDMPE. Iz zapisnika mejne obravnave in parcelacije izhaja, da se tožnik kot lastnik parc. št. 143/111 ni strinjal ne z mejo, kakor tudi ne s tem, da se parcelacija parc. št. 143/112 in 143/113 opravi, iz razloga, ker je bila za parc. št. 143/112 in 143/113 izdana začasna odredba v postopku vrnitve zaplenjenega premoženja, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Ž. pod opr. št. Nz ..., s katero je bilo prepovedano razpolaganje z obravnavanimi zemljišči (iz sklepa Okrajnega sodišča v Ž., opr. št. Nz … z dne 30. 8. 2002, je sicer razvidno, da je bila prepoved razpolaganja izdana le za parc. št. 143/112, ne pa za parc. št. 143/113). Sodišče se ne strinja s tožnikom, da parcelacija ne bi smela biti opravljena iz navedenega razloga, ker z izvedbo parcelacije ni prišlo do razpolaganja z obravnavanimi zemljišči, saj sta se parc. št. 143/112 in 143/113 le delili v nove parcele in dobili nove označbe, pri tem pa je ostalo nespremenjeno tako njuno lastninsko, kot tudi njuno katastrsko stanje, kar pa pomeni, da ni prišlo do nastanka morebitnih dodatnih ovir za vračilo v naravi po določbi 145.a člena ZIKS, ki napotuje na III. poglavje ZDen (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 – odl. US, 13/93 – odl. US, 31/93, 24/95 – odl. US, 20/97 – odl. US, 65/98, 76/98 – odl. US, 66/00, 66/00 – obv. razl., 11/01 – odl. US, 54-I/02 – odl. US in 18/05 – odl. US). Tožnik tudi nima prav, da v zadevi niso nastopili pogoji po določbi 29. člena ZENDMPE. Prvostopni organ je namreč po ugotovitvi, da se tožnik ni strinjal z mejo v predhodno izvedenem postopku, tožnika povabil na ustno obravnavo 28. 9. 2005, ker pa je meja tudi po opravljeni ustni obravnavi ostala sporna, je tožnika nato pravilno po določbi 1. odstavka 29. člena ZENDMPE pozval na sprožitev sodnega postopka ureditve meje. Ker pa tožnik sodnega postopka ni sprožil, je prvostopni organ glede na določbo 5. odstavka 29. člena ZENDMPE pravilno štel, da tožnik soglaša s potekom meje. Ob nastopu tega dejstva pa je bil tožnikov pravni interes v tem postopku izčrpan. Tožnik namreč v postopku parcelacije kot lastnik sosednje parc. št. 143/111 ne varuje nobene svoje pravne koristi, kar potrjuje že sama opredelitev parcelacije po določbi 43. člena ZENDMPE, dodatno pa še določbi 45. in 46. člena, ki opredeljujeta upravičenega predlagatelja postopka in ostale stranke tega postopka, ne glede na še nedokončan postopek vrnitve zaplenjenega premoženja, saj kot že navedeno, se s parcelacijo parc. št. 143/112 in 143/113 ni v ničemer poslabšal tožnikov pravni položaj v postopku pod opr. št. Nz … . Sodišče pa še pripominja, da določba 88. člena ZDen generalno prepoveduje razpolaganje z zemljišči v postopkih denacionalizacije, ne pa tudi v postopkih vrnitve zaplenjenega premoženja po ZIKS, v katerih lahko predlagatelj zavaruje svoj zahtevek z vložitvijo začasne odredbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju, kar pa je tožnik v postopku, opr. št. Nz …, tudi storil. Sodišče tako ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba upravnega organa pravilna in zakonita, zaradi česar je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je zavrnilo tudi zahtevek stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.