Jedro

Izvršilni postopek mora biti hiter in učinkovit, prav zato in zaradi dejstva, da upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom zoper dolžnika, pa je razumljivo, da sta ugovorni in pritožbeni rok krajša kot v pravdnem postopku, to je 8 in ne 15 dni. V zvezi z določbo tretjega odstavka 46. člena ZIZ višje sodišče opozarja na že zavzeto stališče Ustavnega sodišča RS (odločba št. U-I-339/98), da popolna nesupenzivnost ugovora oziroma pritožbe v izvršbi na dolžnikova denarna sredstva ni neustavna oziroma ni v nasprotju z zahtevo po učinkovitosti pravice pravnega sredstva. Če se naknadno izkaže, da je bilo vloženo pravno sredstvo utemeljeno, se namreč dolžnik lahko posluži instituta nasprotne izvršbe.

Zakonska možnost fiktivne vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP je odraz zahteve po učinkoviti pravici do sodnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pri čemer je korektiv taki ureditvi institut vrnitve v prejšnje stanje, če fikcija vročitve dejansko ni bila pravilno opravljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika, vložen dne 4. 11. 2025, zavrglo.

2.Dolžnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo. Višje sodišče na tem mestu pritožbenih navedb ne povzema, bistveni razlogi pritožbe so razvidni iz nadaljevanja te obrazložitve, kjer višje sodišče nanje odgovarja.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju: ZIZ).

5.Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom zavrglo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi, ker je ugotovilo, da ga je dolžnik vložil po poteku osemdnevnega ugovornega roka (prim. tretji odstavek 9. člena ZIZ). Kot je pojasnilo sodišče, je bil sklep o izvršbi dolžniku na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ vročen dne 25. 10. 2025 in se je osemdnevni ugovorni rok iztekel v ponedeljek, 3. 11. 2025 (111. člen ZPP v zvezi 15. členom ZIZ), dolžnik pa je ugovor vložil osebno na sodišču dne 4. 11. 2025, kar je po preteku ugovornega roka. Odločitev je pravilna.

6.V pritožbi dolžnik ne izpodbije dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o datumu, ko mu je bil s t. i. fikcijo vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ vročen sklep o izvršbi. Dan vročitve 25. 11. 2025 izhaja iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, torej javne listine (224. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), da navedeno ne drži, bi zato moral zatrjevati in dokazati dolžnik (7. in 212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Prav tako dolžnik ne izpodbije, da je ugovor vložil dne 4. 11. 2025, kar je po poteku osemdnevnega ugovornega roka. To pa posledično pomeni, da je sodišče prve stopnje ugovor pravilno zavrglo kot prepozen, saj ga zaradi prekluzivne narave ugovornega roka ni moglo vsebinsko obravnavati.

7.Pritožbeno sklicevanje na šesti odstavek 139. člena ZPP je neutemeljeno že zato, ker je bil sklep o izvršbi dolžniku pravilno vročen. Skladno s četrtim odstavkom 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se vročitev s fikcijo šteje za opravljeno s potekom roka 15 dni, odkar je bilo naslovniku v predalčniku puščeno obvestilo o prispeli sodni pošiljki in ne, ko je pisanje dejansko bilo vloženo v predalčnik, kot zmotno meni dolžnik.

8.Dalje dolžnik v pritožbi uveljavlja domnevno neustavnost zakonskih določb tretjega odstavka 9. člena ZIZ (po kateri je rok za ugovor in pritožbo v izvršilnem postopku 8 dni), tretjega odstavka 146. člena ZIZ (po katerem je pri izvršbi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet mogoče poplačilo upnika še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi) in četrtega odstavka 142. člena ZPP (po katerem je mogoče fiktivna vročitev sodnega pisanja). S takimi očitki višje sodišče ne soglaša.

9.Izvršilni postopek mora biti hiter in učinkovit (23. člen Ustave RS; v nadaljevanju: URS), prav zato in zaradi dejstva, da upnik že razpolaga z izvršilnim naslovom zoper dolžnika, pa je razumljivo, da sta ugovorni in pritožbeni rok krajša kot v pravdnem postopku, to je 8 in ne 15 dni. V zvezi z določbo tretjega odstavka 46. člena ZIZ višje sodišče opozarja na že zavzeto stališče Ustavnega sodišča RS (odločba št. U-I-339/98), da popolna nesupenzivnost ugovora oziroma pritožbe v izvršbi na dolžnikova denarna sredstva ni neustavna oziroma ni v nasprotju z zahtevo po učinkovitosti pravice pravnega sredstva. Če se naknadno izkaže, da je bilo vloženo pravno sredstvo utemeljeno, se namreč dolžnik lahko posluži instituta nasprotne izvršbe (prim. 67. člen ZIZ). Končno je zakonska možnost fiktivne vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP odraz zahteve po učinkoviti pravici do sodnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen URS), pri čemer je korektiv taki ureditvi institut vrnitve v prejšnje stanje, če fikcija vročitve dejansko ni bila pravilno opravljena (116. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 22. člen URS).

10.Sodišče prve stopnje se tako pri svoji odločitvi po presoji višjega sodišča ni oprlo na nobeno zakonsko določbo, ki bi bila neskladna z URS. Zato vložitev zahteve za oceno ustavnosti navedenih zakonskih določb na Ustavno sodišče ni potrebna.

11.Dalje dolžnik neutemeljeno navaja, da je izpodbijani sklep formalno neveljaven, ker ni lastnoročno podpisan s strani sodnice. S fizičnim podpisom se namreč podpiše le izvirnik sodne odločbe, elektronsko izdano odločbo pa z varnim elektronskim podpisom (323. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12.Pravno nepomembne za odločitev o pritožbi so vse pritožbene navedbe, ki se nanašajo na sam izvršilni naslov v tej zadevi oziroma na postopek njegove izdaje. Za presojo izpodbijanega sklepa procesne narave je namreč bistveno le, ali je dolžnik res zamudil rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi. Poleg tega se izvršilno sodišče v pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova v izvršilnem postopku tudi sicer ne sme spuščati. S pritožbenim argumentom s tem v zvezi, da v zadevi III P 79/2021 (iz katere izvira izvršilni naslov) ni bila upoštevana sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju: ESČP) v zadevi Mirovni inštitut proti Sloveniji, št. 32303/2013, zato dolžnik v predmetnem izvršilnem postopku ne more biti uspešen. Prav tako izpodbijane odločitve o zavrženju prepoznega ugovora dolžnik ne more izpodbijati s pritožbeno navedbo, da naj bi bil sklep o izvršbi neveljaven, ker ga ni izdal sodnik. Ne glede na to gre tudi za povsem neutemeljen očitek, saj je strokovna sodelavka imela podlago za odločanje o predlogu za izvršbo v drugem odstavku 6. člena ZIZ. Za presojo izpodbijanega sklepa pa je tudi irelevantno, ali je sklep o izvršbi po vsebini pravilen, oziroma ali je podana aktivna legitimacija upnice, saj bi se navedeno lahko presojalo le, če bi bil ugovor pravočasen.

13.Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani. Višje sodišče ni našlo niti nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer se je opredelilo le do za odločitev bistvenih pritožbenih navedb (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 111, 116, 139, 139/6, 142, 142/4, 212, 224, 323 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 6, 6/2, 9, 9/3, 15, 46, 46/3, 67 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22, 23

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.