Jedro

Kadar stranke pisno izvedensko mnenje grajajo in imajo nanj pripombe ter zahtevajo pojasnila s strani izvedenca o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora, kar lahko povzroča dvom o popolnosti in pravilnosti mnenja, je zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi potrebno. V takšnem primeru opustitev zaslišanja izvedenca predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti. Gre za relativno bistveno kršitev določb postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe sodišča prve stopnje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku ter ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 6. 2010, ki jo je tožena stranka podala tožeči stranki, nezakonita (1. odstavek izreka) ter da delovno razmerje tožeči stranki pri toženi stranki ni prenehalo in še traja, z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi (2. odstavek izreka). Toženi stranki je naložilo, da je tožečo stranko dolžna pozvati nazaj na delo na delovno mesto strežnice II, ji za čas od nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi do ponovnega nastopa dela obračunati plače (nadomestilo plač) za delovno mesto strežnice II, od njih odvesti davke in prispevke in druge dajatve, neto zneske pa nakazati tožeči stranki, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od neto plač od dneva vsakomesečne zapadlosti posamezne plače do plačila (3. odstavek izreka). Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti tudi pravdne stroške v znesku 1.918,08 EUR v osmih dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka do plačila, ter jih nakazati na transakcijski račun Delovnega sodišča v Mariboru (4. odstavek izreka sodbe).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi ugotovitev sodnega izvedenca psihiatra, ki je v svojem mnenju z dne 7. 6. 2011 zapisal, da je bila tožnica maja in junija 2009 v psihično dekompenziranem stanju in da ni bila zmožna razumno misliti oz. presojati, da ji dopust ni bil odobren., torej da je svoje obveznosti kršila v stanju neprištevnosti. Sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo, ker meni, da ni podana tožničina krivda, kar je po mnenju tožene stranke nepravilno, saj sodišče instituta krivde ni pravilno interpretiralo. Nesporno je, da je tožnica kršila svoje obveznosti iz sklenjene pogodbe oz. obveznosti iz sklenjene pogodbe ni izpolnila. Pri odgovornosti za neizpolnitev pogodbenih obveznosti krivda ni pogoj, kot npr. pri deliktni odškodninski odgovornosti. Nepravično je, da sodišče kljub ugotovljeni kršitvi in ugotovljenem dejstvu, da je razlog za kršitev na stani tožnice, po več kot dveh letih razveljavi odpoved zaradi domnevne neprištevnosti kršiteljice pogodbe. Prištevnost se domneva. Delodajalec ni dolžan ob ugotovljeni kršitvi pogodbe o zaposlitvi angažirati psihiatra, ki bi ugotavljal prištevnost in odgovornost za kršitve. Sodišče je tožničino neprištevnost upoštevalo kot ekskulpacijski razlog za odpovedni razlog po 2. in 3. alinei 1. odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami in dopolnitvami – ZDR), kar je materialnopravno zmotno. Zlasti pri odpovednem razlogu po 3. alinei navedenega člena ZDR ugotavljanje prištevnosti delavca ni predvideno. Sodišče ni pravilno ugotovilo, da je bila tožnica maja in junija 2009 neprištevna. Dejstva, da je izvedenec svoje mnenje podal po več kot dveh letih, ni ustrezno upoštevalo. Nobeni drugi dokazi ne potrjujejo takega zaključka, saj nobena od zaslišanih prič ni niti nakazala, da bi se tožnica v tistem času kakorkoli čudno obnašala in nikomur se ni porajal dvom v tožničino prištevnost. Tožnica je dobro vedela, da dopusta nima odobrenega, sicer nadrejenemu na bi napisala SMS sporočila, da ga prosi za dopust, ter nato med vikendom šla v dispečerski zvezek nalepit listek, da gre na dopust. Izvedenec je podal mnenje na podlagi medicinske dokumentacije, iz katere izhaja, da je bila tožnica v tistem času dela zmožna, niti psihiater niti osebni zdravnik, ki sta jo v tistem času večkrat pregledala, nista menila, da je neprištevna Psihiater je menil, da je sposobna za delo štiri ure, osebni zdravnik, da je za delo v celoti sposobna. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da naj bi bila tožnica neprištevna tudi zaradi zlorabe alkohola. Sodišče bi moralo ugotavljati, kateri izmed vzrokov je odločilno prispeval k neprištevnosti tožnice in kdaj natančno naj bi bila tožnica neprištevna. Če bi ugotovilo, da neprištevnost ne bi nastopila ali bi bila le zmanjšana, če tožnica ne bi zlorabljala alkohola, se tožnica na neprištevnost ne more sklicevati. Podana je bistvena kršitev določb postopka, ker sodišče prve stopnje kljub zahtevi tožene stranke ni zaslišalo izvedenca, čeprav je treba razjasniti precej dilem, zavrnilo pa je tudi izdelavo dopolnilnega mnenja, ki bi bilo potrebno, ker izvedenec ni bil seznanjen z vlogo tožene stranke z dne 14. 5. 2011, v kateri tožena stranka opozarja na nekatera zelo preračunljiva ravnanja tožnice, kar kaže na to, da vsekakor ni bila neprištevna. Obrazložitev izpodbijane sodbe nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, saj sodišče ni ugotavljalo okoliščin, ki vplivajo na zakonitost obeh odpovednih razlogov (po 2. in 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR).

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, ni storilo.

Zlasti ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je vselej podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba takšnih pomanjkljivosti nima. Vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, pri čemer je zlasti neutemeljen očitek tožene stranke v pritožbi, da v sodbi ni razlogov o obeh odpovednih razlogih za izredno odpoved (po 2. in 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR). To bistveno kršitev namreč tožena stranka uveljavlja izključno v povezavi z uporabo materialnega prava v obravnavani zadevi, ki naj bi bila po njenem mnenju napačna. Tudi v tem delu pa je pritožba neutemeljena, saj je vprašanje prištevnosti delavca pomembno tako pri presoji odpovednega razloga po 2. kot pri presoji odpovednega razloga po 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, tako da stališču tožene stranke s tem v zvezi ni mogoče pritrditi. Povsem zgrešena in brez podlage so tudi stališča tožene stranke, da naj prištevnost delavca in krivda v zvezi s kršitvijo pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, sploh ne bi bili pomembni.

Pritožba pa utemeljeno uveljavlja relativno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP, ki jo je prvostopenjsko sodišče zagrešilo s tem, da kljub zahtevi tožene stranke na obravnavi ni zaslišalo sodnega izvedenca psihiatrične stroke, ki je v obravnavani zadevi podal pisno izvedensko mnenje oz. je ta dokazni predlog zavrnilo.

V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje postavilo izvedenca medicinske stroke – psihiatra. Sodni izvedenec prim. A.P., dr. med. spec. psihiater je dne 7. 6. 2011 podal psihiatrično izvedensko poročilo in mnenje. Na izvedensko mnenje, ki ga je sodišče prve stopnje 8. 6. 2011 posredovalo strankam s pozivom, da v 15 dneh podajo morebitne pripombe oz. se o njem izjavijo, sta se obe stranki odzvali s pripravljalnima vlogama. Tožnica se je v pripravljalni vlogi z dne 24. 6. 2011 sporočila sodišču, da se z zaključki, podanimi v mnenju, strinja, tožena stranka pa je v pripravljalni vlogi z dne 24. 6. 2011 navedla, da se z mnenjem izvedenca ne strinja in podala obsežne pripombe, na naroku dne 30. 6. 2011 pa predlagala tudi zaslišanje izvedenca oz. dopolnilno mnenje. Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo prebralo izvedensko mnenje ter zavrnilo dokaz z zaslišanjem izvedenca.

Skladno s 1. odstavkom 253. člena ZPP sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. Citirana določba torej kot pravilo postavlja zaslišanje izvedenca na obravnavi, kjer poda svoj izvid in mnenje, čeprav se v praksi praviloma izvedencem nalaga izdelava pisnega izvida in mnenja, odvisno od narave spora oz. od njegove zapletenosti, pri čemer pa morajo imeti stranke možnost, da na obravnavi o izvedenskem mnenju razpravljajo. Načelo neposrednosti ni kršeno, kadar sodišče pribavljeno pisno izvedensko mnenje le prebere na obravnavi, če stranke na mnenje niso imele pripomb. Kadar pa stranke pisno izvedensko mnenje grajajo in imajo nanj pripombe ter zahtevajo pojasnila s strani izvedenca o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora, kar lahko povzroča dvom o popolnosti in pravilnosti mnenja, pa je zaslišanje izvedenca na obravnavi potrebno. Opustitev zaslišanja izvedenca na obravnavi kljub izrecnemu predlogu strank, da se ta dokaz izvede, v takšnem primeru predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti, ker ima vsaka stranka pravico postavljati vprašanja in terjati odgovore. Kršitev take pravice pa predstavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Takšno stališče je uveljavljeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS v številnih sodnih odločbah (baza SOVS, npr. II Ips 631/2006, II Ips 772/2005, II Ips 342/2000, II Ips 772/2005).

Sodišče prve stopnje je torej v obravnavani zadevi zagrešilo navedeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe. Predlog tožene stranke iz pripravljalne vloge z dne 24. 6. 2011, da se zaradi dodatne razjasnitve dejanskega stanja ponovno zaslišijo vse priče, ki bodo lahko povedale, v kakšnem psihofizičnem stanju je bila tožnica meseca maja 2009, po zaslišanju prič pa naj izvedenec svoje mnenje dopolni, je sicer tudi po oceni pritožbenega sodišča nesprejemljiv in je bil na obravnavi utemeljeno zavrnjen. Sodni izvedenec je bil postavljen prav zato, ker je za ugotovitev ali razjasnitev okoliščin v zvezi s psihičnim in zdravstvenim stanjem tožnice v obdobju, ko je prišlo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitev pogodbenih obveznosti, ki so pomembne za ugotovitev njene prištevnosti v spornem obdobju, potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Ker gre za strokovna vprašanja, zagotovo ni mogoče z zaslišanjem tožničinih sodelavcev ugotavljati njenega psihofizičnega stanja, za kar se zavzema tožena stranka in bi bilo izvajanje takih dokazov povsem neprimerno in nesprejemljivo.

Ostale pripombe v zvezi z izvedenskim mnenjem oz. vprašanja, ki jih tožena stranka izpostavlja tudi v pritožbi, pa bi bila za odločitev o zadevi lahko pomembna. Zato je potrebno dokaz z zaslišanjem izvedenca izvesti in toženi stranki dati možnost, da od izvedenca zahteva tudi ustna pojasnila v zvezi s podanim mnenjem.

Ker so podani s pritožbo uveljavljani razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in v skladu z določbo 354. člena ZPP razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno bistveno kršitev ter dopolniti dokazni postopek zlasti z zaslišanjem sodnega izvedenca ter nato ponovno odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.