Jedro

Solidarnost obveznosti več dolžnikov se ne domneva, ta mora biti predpisana ali dogovorjena. Ker solidarnost obveznosti uporabnikov priključka na S... 28 ni bila niti dogovorjena niti predpisana, se njihova deljiva obveznost po določbi 2. odst. 412. člena ZOR deli na enake dele, tako da je vsak od njih odgovoren le za svoj del obveznosti. Drugačna delitev namreč ni bila dogovorjena.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni v: a) v točki II.1. izreka, tako da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v L.. opr. št. I ../23117 z dne 26.11.... v 1. točki izreka delno v veljavi le za: znesek glavnice v višini 46.256,50 SIT in zakonske zamudne obresti od zneska 23.291,00 SIT od 16.5.1998 do plačila, od zneska 1.022,75 SIT od 16.6.1998 do plačila, od zneska 19.962,75 od 16.7.1998 do plačila, od zneska 990,00 SIT od 16.8.1998 do plačila in od zneska 990,00 SIT od 16.9.1998 do plačila, za preostali znesek glavnice in pripadajoče zamudne obresti pa se sklep o izvršbi v 1. točki izreka razveljavi; b) v točki II.2. izreka, tako da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v L.. opr. št. I ../23117 z dne 26.11... v 3. točki izreka delno v veljavi le za izvršilne stroške v višini 2.555,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.11.1998 do plačila, za preostali znesek izvršilnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi pa se sklep o izvršbi v 3. točki izreka razveljavi; c) v II.3. točki izreka, tako da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki le 2.850,00 SIT stroškov pravdnega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.8.2005 do plačila, v roku 8 dni, višji zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov pravdnega postopka pa se zavrne.

2. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

3. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 33.533,33 SIT, v roku 8 dni.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom v točki I. izreka odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v L.. opr.

št. I .../23117 z dne 26.11... zaradi umika tožbe razveljavi delno v

1. točki izreka, in sicer za 22.4.2005 plačano glavnico v znesku

46.256,50 SIT, 128.065,89 SIT plačanih obresti in 2.139,00 SIT plačane glavnice in deloma v 3. točki izreka za 2.555,00 SIT sodnih stroškov in 6.144,26 SIT obresti od sodnih stroškov. V točki II.1. izreka je odločilo, da ostane navedeni sklep o izvršbi delno v veljavi v 1. točki izreka za znesek glavnice v višini 136.630,50 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 46.907,50 SIT od 16.5.1998 do plačila, od zneska 4.091,00 SIT od 16.6.1998 do plačila, od zneska

79.851,00 SIT od 16.7.1998 do plačila, od zneska 1.821,00 SIT od

16.8.1998 do plačila in od zneska 3.690,00 SIT od 16.9.1998 do plačila. V točki II.2. je odločilo, da ostane navedeni sklep o izvršbi delno v veljavi v 3. točki izreka glede izvršilni stroškov v višini 7.665,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.11.1998 dalje do plačila, v točki II.3. izreka pa je odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške v znesku 11.400,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

29.8.2005 do plačila, v roku 8 dni, pod izvršbo.

Zoper navedeno odločbo se je pritožila tožena stranka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek, saj iz tožbe izhaja, da tožnik ni vtoževal nerazdelne obveznosti proti štirim tožencem, kljub temu pa jo je sodišče prve stopnje obsodilo kot solidarno dolžnico. Pravi, da sodišče prve stopnje ni odločilo o ugovoru T...d.o.o. ter da ni jasno, ali je bil sklep o izvršbi dolžniku M.. d.o.o. sploh vročen. Ker ta toženec ni bil vključen v pravdo, gre za procesno napako. Nadalje pravi, da Odlok o oskrbi z vodo določa le obveznost porabnikov, da vodo plačajo, ne določa pa solidarne obveznosti uporabnikov istega odjemnega mesta. Zaključek sodišča, da gre za solidarno odgovornost po 414. členu ZOR, je zmoten in materialnopravno nepravilen. Meni, da gre za deljivo obveznost po

412. členu ZOR, ki pa ni solidarna. Da ne gre za solidarno obveznost, izhaja tudi iz ravnanja tožnika samega. Tožeča stranka v dopisu z dne

10.5.2005 pravi, da so dediči po Micheli B. plačali "svoj del dolga" in je zato tožbo zoper njih umaknila. Če pa bi tožnik dosledno sledil svojemu zmotnemu stališču o nerazdelnosti, tožbe za plačani znesek ne bi umaknil, ampak bi vztrajal pri tožbi za preostali del zahtevka še naprej tudi zoper dediče Michelija. Pravi, da sama porabi minimalno količino vode, saj v svojih prostorih vodo rabi le za WC. Navaja še, da so porabniki tega odjemnega mesta spomladi 2005 ta vodovodni ventil zaprli, saj se je na to mesto nelegalno priključila ena ali celo več strank. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo v točkah II.1.2. in 3. izreka razveljavi.

Pritožba je bila vročena v odgovor tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbene navedbe tožene stranke o tem, da sodišče prve stopnje ni odločilo o ugovoru dolžnika D.. d.o.o. Ljubljana ter da ni jasno, ali je bil sklep o izvršbi dolžniku M.. d.o.o. Ljubljana vročen, niso pomembne za odločitev pritožbenega sodišča o utemeljenosti njene pritožbe, saj se izpodbijana sodba in sklep na njih ne nanašata.

Utemeljene pa so pritožbene navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je obveznost tožene stranke, ki je ena od štirih uporabnikov vode na odjemnem mestu na S.. 28, Ljubljana, solidarna z obveznostmi plačila vode ostalih uporabnikov tega priključka. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja, da niti 25. člen niti kateri drug člen Odloka o oskrbi z vodo (Uradni list SRS št. 11/87) ne predpisuje solidarne odgovornosti več uporabnikov istega vodovodnega priključka. V 1. in 2. odst. 25. člena tega odloka je navedeno le, da v primeru, ko je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom, kdo sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo, ter da interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost upravljalca. S tem je določeno le, da se lahko o načinu porazdeljevanja stroškov dogovorijo sami uporabniki istega priključka, ni pa z navedenimi določbami urejeno njihovo razmerje do upravljalca in zato z njimi tudi ni predpisana solidarna odgovornost več uporabnikov istega vodovodnega priključka. Da obveznost plačila vode uporabnikov priključka na S... 28, Ljubljana, ni solidarna, se zaveda tudi tožena stranka, saj je predlog za izvršbo vložila zoper vse štiri odjemnike, pri tem pa ni navedla, da izterjuje svojo terjatev od dolžnikov solidarno, da neplačani del terjatve v celoti vtožuje le od tožene stranke Marije C., pa je jasno navedla šele na naroku dne 29.8.2005. Po delnem poplačilu njene terjatve s strani dedičev uporabnika Mikeli B. pa je tožbo zoper njega oziroma njegove dediče v celoti umaknila, kar kaže na to, da je štela, da je vsak od uporabnikov dolžan plačat le svoj del stroškov porabljene vode v vtoževanem obdobju, ne pa celotnega zneska terjatve.

Pritožbeno sodišče zaključuje, da je obveznost uporabnikov vodovodnega priključka na S... 28 v Ljubljani glede na določbo 1. odst. 412. člena ZOR (Zakon o obligacijskih razmerjih, Uradni list SFRJ št. 29/78 s spremembami in dopolnitvami, ki se za sporno razmerje uporablja na podlagi določbe 1060. člena Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/2001) deljiva, saj gre za denarno obveznost, ni pa solidarna. Solidarnost obveznosti več dolžnikov se namreč ne domneva, ta mora biti predpisana ali dogovorjena. Ker solidarnost obveznosti uporabnikov priključka na S... 28 ni bila niti dogovorjena niti predpisana, se njihova deljiva obveznost po določbi

2. odst. 412. člena ZOR deli na enake dele, tako da je vsak od njih odgovoren le za svoj del obveznosti. Drugačna delitev teh stroškov med uporabniki namreč ni bila dogovorjena. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da so bili v vtoževanem obdobju na S... 28 v Ljubljani 4 uporabniki vodovodnega priključka, ki med seboj niso sklenili sporazuma o delitvi stroškov po 1. odst. 25. člena navedenega odloka v zvezi s 2. odst. 412. člena ZOR, da je terjatev tožeče stranke tako po temelju kot po višini izkazana, da razen v delu, za katerega je tožeča stranka zaradi plačila dedičev Mikeli B. dne 22.4.2005 umaknila tožbo, njena terjatev ni bila poplačana oziroma da tožena stranka tožeči stranki iz naslova vtoževane terjatve ni plačala ničesar. Na podlagi navedenih ugotovitev sodišča prve stopnje, katerih se v pritožbi zoper odločbo izdano v postopku v sporu majhne vrednosti po določbi 1. odst. 458. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št 36/2004) ne more več izpodbijati, in na podlagi določbe 2. odst. 412. člena ZOR, pritožbeno sodišče zaključuje, da je tožena stranka kot ena izmed štirih uporabnikov spornega priključka dolžna plačati tožeči stranki le četrtino vtoževane terjatve, in ne ves preostali neplačan del te terjatve, kot je zaradi zmotne uporabe materialnega prava odločilo sodišče prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 4. točke 358. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo v točki II.1. izreka, tako da je vzdržalo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v L.. opr. št. I ../23117 z dne 26.11... v 1. točki izreka delno v veljavi le za znesek glavnice v višini 46.256,50 SIT in zakonske zamudne obresti od zneska 23.291,00 SIT od 16.5.1998 do plačila, od zneska 1.022,75 SIT od 16.6.1998 do plačila, od zneska 19.962,75 od

16.7.1998 do plačila, od zneska 990,00 SIT od 16.8.1998 do plačila in od zneska 990,00 SIT od 16.9.1998 do plačila, ter v točki II.2. izreka, le za izvršilne stroške v višini 2.555,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26.11.1998 do plačila. Za preostali znesek glavnice in pripadajoče zamudne obresti in za preostali znesek izvršilnih stroškov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi pa je sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka razveljavilo. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo.

Ker je tožeča stranka po odločitvi pritožbenega sodišča z zahtevkom uspela le deloma, je pritožbeno sodišče spremenilo tudi prvostopenjsko odločitev o stroških pravdnega postopka. Tožeča stranka je zoper toženo stranko uspela le s četrtino svojega zahtevka, zaradi česar ji je tožena stranka glede na določbo 2. odst. 154. člena ZPP dolžna plačati le četrtino od 11.400,00 SIT pravdnih stroškov, dosojenih s prvostopenjsko odločbo. Tožena stranka ji je tako dolžna plačati le 2.850,00 SIT, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.8.2005 dalje do plačila, v roku 8 dni.

Pritožbeno sodišče je toženi stranki prisodilo tudi sorazmeren del pritožbenih stroškov. Za sestavo pritožbe ji je priznalo 250 točk po Odvetniški tarifi, kar ob sedanji vrednosti Odvetniške točke (110 SIT) znaša 27.500,00 SIT in 22.800,00 SIT stroškov za sodno takso, skupaj 50.300,00 SIT. Ni ji priznalo 100 točk za pregled spisa in 20 točk za poročilo stranki, saj so ta opravila že vključena v sestavo pritožbe. Tožena stranka je s pritožbo izpodbijala le točko II.

izreka prvostopenjske odločbe, s katero ji je bilo naloženo plačilo zneska 136.630,50 SIT s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, s pritožbo pa je uspela v 2/3-inah (66,66%), saj je po odločitvi pritožbenega sodišča tožeči stranki dolžna plačati le tretjino tega zneska s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Tožeča stranka je tako dolžna v roku 8 dni povrniti toženi stranki 2/3-ini priznanih pritožbenih stroškov, to je 33.533,33 SIT.