Jedro

Za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otroka mora biti z verjetnostjo izkazano, da bo otrok zaradi pomanjkanja sredstev za preživljanje ogrožen. Vsebinski kriterij za višino preživnine v začasni odredbi ni ustrezen življenjski standard, tako kot v sodbi, pač pa nujno preživljanje.

Tožnica ni predložila nobenega konkretnega dokaza, ki bi verjetnostno potrjeval, da toženec razpolaga s svojim premoženjem na način, da ne bo mogel plačevati preživninske obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, da je toženec dolžan plačevati za preživljanje otroka P. Đ., roj. 2008, mesečno preživnino v višini 250,00 EUR od dneva vložitve tožbe dalje (točka 1) in da se mu izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR, če bo ravnal v nasprotju z zapovedjo iz 1. točke začasne odredbe (točka 2), pri čemer naj bi začasna odredba veljala do pravnomočne rešitve pravdne zadeve (točka 3), pritožba zoper izdano začasno odredbo pa naj ne bi zadržala njene izvršitve (točka 4).

Tožnica vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnica je ne le z verjetnostjo, temveč z gotovostjo izkazala obstoj terjatve. Toženec svoje dolžnosti preživljanja ne izpolnjuje, kar pomeni, da se bo skušal izogniti plačevanju preživnine tudi v prihodnje. Zgrešena in v nasprotju s predlogom in priloženimi dokazi je ugotovitev prvega sodišča, da tožnica ni podala zadostne trditvene podlage, ki bi izkazovala aktivna ravnanja toženca, ki ogrožajo terjatev tožnice. Nevarnost je izkazana že s samim dejstvom, da toženec ne plačuje preživnine. Toženec je tožnico in njunega sina prisilil, da sta se izselila iz skupnega bivališča. Toženčeva pasivnost pri preživljanju otroka in možnost vplivanja in prikrivanja dohodkov na bančnem računu, saj je toženec samostojni podjetnik, izkazujejo, da obstaja velika možnost, da bo uveljavitev terjatve tožnice vsaj otežena, če ne onemogočena. Blokada računa toženca je posledica njegovih aktivnih ravnanj in razpolaganj. Zmotne so ugotovitve prvega sodišča, da tožnica ni podala pravno relevantnih dejstev. Izkazana je verjetnost, da bo toženec pretrpel le neznatno škodo, saj tožnica in mladoletni otrok ne živita s tožencem, toženec pa preživlja le samega sebe in ne izpolnjuje preživninskih obveznosti. Zmotna je ugotovitev prvega sodišča, da tožnica ni konkretno zatrjevala, da je mladoletni otrok ogrožen zaradi pomanjkanja sredstev za preživljanje. Če situacija tožnice in njenega sina ne bi bila na robu preživetja, tožnica ne bi bila upravičena do denarne socialne pomoči in do bivanja v varni hiši. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče pritrjuje skrbno obrazloženim razlogom sodišča prve stopnje, da tožnica ni navedla pravno relevantnih dejstev, na podlagi katerih bi bil utemeljen njen predlog za izdajo začasne odredbe. Prav ima prvo sodišče, da tožnica ni konkretno zatrjevala, da je mladoletni otrok ogrožen zaradi pomanjkanja sredstev za preživljanje, ker toženec preživninske obveznosti ne izpolnjuje. Za izdajo začasne odredbe glede preživljanja otroka mora biti z verjetnostjo izkazano, da bo otrok zaradi pomanjkanja sredstev za preživljanje ogrožen. Tožnica ni zatrjevala, da ne razpolaga z dohodki, ki ne zadoščajo za nujno preživljanje otroka, zato s predlogom ne more uspeti. V okviru trditvene podlage je tožnica zatrjevala le, da se je morala z otrokom preseliti v varno hišo zaradi ravnanj toženca in da prejema socialno pomoč v višini 367,23 EUR, ni pa zatrjevala, kakšni so nujni mesečni stroški preživljanja mladoletnega otroka in da ne razpolaga s potrebnimi denarnimi sredstvi, da bi otroku zagotovila sredstva za nujno preživljanje. Vsebinski kriterij za višino preživnine v začasnih odredbah ni enak tistemu v sodbi. Vsebinski kriterij za višino preživnine v začasni odredbi ni ustrezen življenjski standard, tako kot v sodbi, pač pa nujno preživljanje (1).

Tožnica je v trditveni podlagi zatrjevala, da bo toženec prilagajal svoje finančne sposobnosti in se bo na ta način poskušal izogniti plačilu preživnine, kar naj bi dokazoval blokiran račun, ki ga ima kot samostojni podjetnik ter da bo razpolagal s premoženjem na način, da bo terjatev tožnice do preživnine otežkočena oziroma onemogočena. Tožnica v ta namen ni predložila nobenega konkretnega dokaza (2), ki bi verjetnostno potrjeval, da toženec razpolaga s svojim premoženjem na način, da ne bo mogel plačevati preživninske obveznosti. Glede na postavljeni zahtevek v predlogu in trditveno podlago, tožnica tudi ne more uspeti s predlogom, s tem, ko zatrjuje, da tožencu z začasno odredbo ne bo nastala nobena škoda.

Pritožbeni razlogi so neutemeljeni in ker prvo sodišče ni storilo bistvenih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 366. člena Zakona o pravdnem postopku (3) v zvezi s 353. členom ZPP in 2. točko prvega odstavka 365. člena ZPP).

(1) Glej sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1199/2010. (2) Blokiran račun toženca sam po sebi brez dodatnih trditev in dokazov ni zadosten dokaz, ki bi verjetnostno potrjeval, da toženec razpolaga s premoženjem na način, da bo terjatev tožnice otežena ali onemogočena.

(3) V nadaljevanju ZPP.