Up-338/05

22.4.2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. in Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 22. aprila 2005

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 385/2005 z dne 30. 3. 2005 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča U 252/2005 z dne 18. 2. 2005 in odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 1822-10/236-952/2004 z dne 5. 1. 2005 se sprejme v obravnavo.

2.Do končne odločitve Ustavnega sodišča se zadrži izvršitev odločbe Ministrstva za notranje zadeve št. 1822-10/236-952/2004 z dne 5. 1. 2005.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) je kot očitno neutemeljeno zavrnilo prošnjo pritožnika za priznanje azila v Republiki Sloveniji in odločilo, da mora v roku treh dni od pravnomočno končanega azilnega postopka zapustiti državo. Zoper navedeno odločitev je pritožnik vložil tožbo, ki jo je Upravno sodišče zavrglo, ker je bila vložena prepozno. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo odločitev Upravnega sodišča.

2.Pritožniku naj bi bili pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave) in pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave) kršeni, ker naj bi Upravno sodišče napačno štelo tek roka za vložitev tožbe. Upravno sodišče je na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o azilu (Uradni list RS, št. 61/99 in nasl. – v nadaljevanju ZAzil) štelo, da je rok za vložitev tožbe začel teči naslednji dan po vročitvi pritožniku in ne naslednji dan po vročitvi pooblaščencu, čeprav je bila odločba MNZ pooblaščencu vročena kasneje. Pritožnik meni, da je takšna razlaga drugega odstavka 32. člena ZAzil napačna. S takšnim ravnanjem naj bi bila pritožniku kršena pravica, da svoje pravice v postopku uveljavlja preko svojega odvetnika. Z ravnanjem MNZ naj bi mu bilo onemogočeno, da o njegovi tožbi sodišče meritorno odloči. Drugi veljavni procesni predpisi naj bi določali, da se spisi vročajo, ali samo odvetniku, ali se vročajo odvetniku in njegovi stranki, vendar se šteje vročitev za opravljeno, ko je vročena zadnjemu. Meni, da bi se morale prosilcem za azil, ki imajo pooblaščenca, odločbe vročati izključno preko pooblaščenca. Pritožnik še navaja, da je MNZ, s tem ko je odločbo prej vročilo prosilcu za azil kot pooblaščencu, odstopilo od svoje prakse in s tem kršilo 22. člen Ustave. Če je prosilec za azil imel pooblaščenega odvetnika naj bi MNZ vse spise vročalo izključno pooblaščenemu odvetniku. Pritožnik naj bi bil z opisanim ravnanjem MNZ v slabšem položaju, kot ostali prosilci za azil. Navaja še, da bi posebnosti azilnega postopka morale biti popolnoma nedvoumne, ne pa da dopuščajo arbitrarnost ravnanja MNZ.

3.Ker bi z zapustitvijo Republike Slovenije pritožniku nastale težko popravljive posledice, pritožnik Ustavnemu sodišču predlaga začasno zadržanje izvršitve odločbe MNZ.

B.

4.Senat Ustavnega sodišča je sklenil, da sprejme ustavno pritožbo v obravnavo. O njeni utemeljenosti bo odločalo Ustavno sodišče, ki bo presodilo, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene pritožnikove človekove pravice oziroma temeljne svoboščine.

5.Če je ustavna pritožba sprejeta v obravnavo, lahko po določbi 58. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) senat ali Ustavno sodišče na nejavni seji zadrži izvršitev posamičnega akta, ki se z ustavno pritožbo izpodbija, če bi z izvršitvijo lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. S tem, ko je Vrhovno sodišče z izpodbijano sodbo zavrnilo pritožnikovo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, je postala odločba Ministrstva pravnomočna. Ta v 2. točki izreka določa, da mora pritožnik zapustiti Republiko Slovenijo v roku treh dni od pravnomočno končanega azilnega postopka. To pomeni, da bi pritožnik moral zapustiti Republiko Slovenijo, še preden bi Ustavno sodišče odločilo o njegovi ustavni pritožbi in s tem o morebitni kršitvi ustavnih pravic. Z izvršitvijo pravnomočne odločbe bi zato lahko pritožniku nastale nepopravljive posledice. Zato je senat Ustavnega sodišča izvršitev odločbe Ministrstva do končne odločitve zadržal.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prvega odstavka 54. člena in 58. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 –popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata Milojka Modrijan

Up-338/05 -11

U-I-176/05

26. 5. 2005

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž. in Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji dne 26. maja 2005

odločilo:

1.Začne se postopek za oceno ustavnosti drugega stavka v drugem odstavku 32. člena Zakona o azilu (Uradni list RS, št. 61/99, 124/00, 67/01, 98/03 in 134/03 – ur.p.b.).

2.Do končne odločitve v postopku iz 1. točke izreka se zadrži izvrševanje drugega stavka v drugem odstavku 32. člena Zakona o azilu.

3.Do končne odločitve v postopku iz 1. točke izreka se odločbe v azilnem postopku vročajo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in našteti).

4.Sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 385/2005 z dne 30. 3. 2005 in sklep Upravnega sodišča št. U 252/2005 z dne 18. 2. 2005 se razveljavita in se zadeva vrne Upravnemu sodišču v novo odločanje.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) je kot očitno neutemeljeno zavrnilo prošnjo pritožnika za priznanje azila v Republiki Sloveniji in odločilo, da mora v roku treh dni od pravnomočno končanega azilnega postopka zapustiti državo. Zoper navedeno odločitev je pritožnik vložil tožbo, ki jo je Upravno sodišče zavrglo, ker je bila vložena prepozno. Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo odločitev Upravnega sodišča.

2.Pritožniku naj bi bili pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave) in pravica do pravnega sredstva (25. člen Ustave) kršeni, ker naj bi Upravno sodišče napačno štelo odločbo za vročeno in s tem naj bi posledično tudi napačno štelo začetek teka roka za vložitev tožbe. Upravno sodišče je na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o azilu (Uradni list RS, št. 61/99 in nasl. – v nadaljevanju ZAzil) štelo, da je odločba vročena, ko jo je sprejel prosilec za azil, in ne, ko jo je sprejel njegov pooblaščenec. Pritožnik meni, da je takšna razlaga drugega odstavka 32. člena ZAzil napačna. S takšnim ravnanjem naj bi bila pritožniku kršena pravica, da svoje pravice v postopku uveljavlja prek svojega odvetnika in da o njegovi tožbi sodišče meritorno odloči. Drugi veljavni procesni predpisi naj bi določali, da se spisi vročajo ali samo odvetniku ali se vročajo odvetniku in njegovi stranki, vendar se šteje vročitev za opravljeno, ko je vročena zadnjemu. Meni, da bi se morale prosilcem za azil, ki imajo pooblaščenca, odločbe vročati izključno prek pooblaščencev. Pritožnik še navaja, da je MNZ s tem, ko je odločbo prej vročilo prosilcu za azil kot pooblaščencu, odstopilo od svoje prakse in s tem kršilo 22. člen Ustave. Navaja še, da bi posebnosti azilnega postopka morale biti popolnoma nedvoumne, ne pa da dopuščajo arbitrarnost ravnanja MNZ.

3.Ustavno sodišče je na podlagi prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr. – v nadaljevanju Poslovnik) zadevo obravnavalo prednostno. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-338/05 z dne 22. 4. 2005 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo in do končne odločitve Ustavnega sodišča zadržal izvršitev izpodbijane odločbe MNZ. V skladu z določbo 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) je bila ustavna pritožba vročena Vrhovnemu sodišču, ki nanjo ni odgovorilo.

4.Ustavno sodišče je pogledalo spis Ministrstva za notranje zadeve št. 1822-10/236-952/2004, voden v zadevi, v kateri je bila izdana izpodbijana odločba.

B. – I.

5.Ustava v 48. členu določa, da je v mejah zakona priznana pravica pribežališča tujim državljanom in osebam brez državljanstva, ki so preganjane zaradi zavzemanja za človekove pravice in temeljne svoboščine. ZAzil ureja pravico pribežališča. Drugi odstavek 32. člena ZAzil določa: "Spisi (vabila, odločbe, sklepi in drugi uradni spisi) v postopku se obvezno vročajo prosilcu za azil osebno oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. Spis se šteje za vročen, ko ga sprejme ena od navedenih oseb."

6.Ustavno sodišče je na podlagi drugega odstavka 59. člena ZUstS postopek razširilo na presojo ustavnosti drugega stavka v drugem odstavku 32. člena ZAzil. V postopku bo presodilo, ali je izpodbijana določba v neskladju s pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave in s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

7.Ustavno sodišče je do dokončne odločitve zadržalo izvrševanje omenjene zakonske določbe. Po določbi 39. člena ZUstS sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.

8.Pri odločanju o začasnem zadržanju izvrševanja predpisa Ustavno sodišče tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega predpisa, in med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijana določba ne bi izvrševala. Prosilec za azil, čigar prošnja je bila zavrnjena, se po vročitvi sodbe Vrhovnega sodišča lahko prisilno odstrani z ozemlja Republike Slovenije (prvi odstavek 40. člena ZAzil), kar lahko pomeni za prosilca nastanek nepopravljivih škodljivih posledic. Na drugi strani z zadržanjem izvrševanja drugega stavka v drugem odstavku 32. člena ZAzil škodljive posledice ne nastanejo. Le odločbe v azilnem postopku se vročajo po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

9.Da bi do končne odločitve o zadevi ne prišlo do nepotrebnih zapletov glede vprašanja nastopa vročitve, je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 40. člena ZUstS odločilo, da se v času zadržanja odločbe v azilnem postopku pisanja vročajo po določbah ZUP. Po določbah ZUP, ki se zaradi zadržanja zadevne določbe ZAzil začasno uporablja tudi v azilnem postopku, se, kadar ima stranka pooblaščenca ali zakonitega zastopnika, pisanja vročajo njemu.

B. – II.

10.Upravno in Vrhovno sodišče sta na podlagi drugega odstavka 32. člen ZAzil sprejeli stališče, da šteje v azilnem postopku vročitev za opravljeno, ko jo prejme prva od oseb, ki so naštete v drugem odstavku 32. člena ZAzil, in sicer prosilec za azil, njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec. V konkretnem primeru je bila odločba MNZ vročena pritožniku dne 3. 2. 2005, njegovemu pooblaščencu pa šele dne 7. 2. 2005. Ker je pooblaščenec štel, da 3-dnevni rok za vložitev tožbe začne teči z vročitvijo njemu, je tožbo vložil dne 10. 2. 2005. Glede na stališče obeh sodišč, je bila tožba pritožnika zoper odločbo MNZ zavržena, ker naj bi bila vložena prepozno. Sodišči nista meritorno odločali o pritožnikovi pritožbi zoper odločbo MNZ.

11.Ustavno sodišče je v 1. točki te odločbe odločilo, da začne postopek za oceno ustavnosti drugega stavka v drugem odstavku 32. člena ZAzil, ki ureja vročanje spisov v azilnem postopku, ker se je v postopku preizkusa ustavne pritožbe pojavil dvom o skladnosti navedene določbe s prvim odstavkom 23. člena in s 25. členom Ustave. Uveljavljanje pravice do azila je za prosilce za azil zahtevno tako z dejanskega kot s pravnega vidika. Prosilec za azil se znajde v stiski v tuji državi, nepoznavanje pravnega reda in neznanja jezika te države mu lahko dejansko prepreči uveljavitev pravice do azila. Prosilec za azil ima na podlagi 9. člena ZAzil pravico, da si izbere svojega pravnega svetovalca ali svetovalca za begunce. Pravica iz 9. člena ZAzil omogoča prosilcu učinkovito varstvo njegovih pravic v postopku priznanja azila in pomeni uresničitev jamstev iz 22. člena Ustave. Zato je pomembno, da je z odločitvami pristojnih organov poleg prosilca za azil pravočasno seznanjen tudi njegov pravni svetovalec ali svetovalec za begunce.

12.Temeljna naloga azilnega postopka je zagotoviti njegovo učinkovitost.[1] Ker je bila odločba MNZ pritožniku vročena drugače, kot je v 3. točki izreka te odločbe določilo Ustavno sodišče, azilni postopek pa mora biti hiter, učinkovit in racionalen, se je Ustavno sodišče odločilo, da sklep Upravnega sodišča in Vrhovnega sodišča razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje, še preden je odločilo o ustavnosti sporne zakonske določbe na kateri temelji odločitev v izpodbijanih sklepih. V ponovljenem postopku sodišče ustavnemu pritožniku ne bo smelo odreči meritorne odločitve v zadevi, razen če bo ugotovilo obstoj kakšnih drugih procesnih ovir.

C.

13.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 59. in 39. člena ter drugega odstavka 40. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

[1]S. Rakočevič, Predpisi o tujcih in azilu, Uradni list RS, Ljubljana 1999, str. 188.