Jedro

Postopek začasnega zavarovanja za odvzem premoženjske koristi oziroma zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka po ZKP namreč v začetni fazi ni kontradiktoren in oseba, zoper katero se predlaga uvedba tega ukrepa, z njim ne sme biti seznanjena, vse dokler začasno zavarovanje ni izvršeno, saj bi bilo to v nasprotju z naravo tega ukrepa.

ZKP pogoja nevarnosti ne ureja drugače, kot ga ureja ZIZ, kar pomeni, da se določba tretjega odstavka 270. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v postopkih začasnih zavarovanj zahtevkov za odvzem premoženjske koristi in seveda zavarovanj premoženjskopravnih zahtevkov v kazenskih postopkih.

Izrek

Pritožbi pooblaščenca oškodovane družbe Z.S., d.d., se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog oškodovane družbe Z.S., d.d., z dne 21. 6. 2021 za odreditev začasnega zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka oziroma njene denarne terjatve v skupnem znesku 375.430,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 3. 2021 dalje do plačila.

2. Zoper sklep je vložil pritožbo pooblaščenec oškodovane družbe zaradi kršitev določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za začasno zavarovanje v celoti ugodi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pooblaščenec uvodoma utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje kršilo določila 502.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) s tem, ko je predlog za odreditev začasnega zavarovanja vročilo obdolžencu v odgovor. Postopek začasnega zavarovanja za odvzem premoženjske koristi oziroma zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka po ZKP namreč v začetni fazi ni kontradiktoren in oseba, zoper katero se predlaga uvedba tega ukrepa, z njim ne sme biti seznanjena, vse dokler začasno zavarovanje ni izvršeno, saj bi bilo to v nasprotju z naravo tega ukrepa. Njegovo bistvo je namreč v elementu presenečenja, ki preprečuje, da bi prizadeta oseba po seznanitvi s predlogom pričela z odtujevanjem svojega premoženja, s čimer bi izkrivila pomen tega instituta. Po zakonu je zagotovljen le naknadni kontradiktorni postopek, ki se opravi na podlagi ugovora obdolženca zoper sklep (peti odstavek 502.a člena ZKP).1 Obdolžencu oziroma osebi, zoper katero se predlaga odreditev začasnega zavarovanja, se namreč vroča zgolj sklep, s katerim je začasno zavarovanje odrejeno (drugi odstavek 502.a člena ZKP), medtem ko se sklep, s katerim sodišče zavrne predlog za odreditev začasnega zavarovanja, vroča samo državnemu tožilcu oziroma predlagatelju, ki se zoper ta sklep lahko pritoži (tretji odstavek 502.a člena ZKP). S tem, ko je sodišče prve stopnje obdolženca in njegovo zagovornico seznanilo s predlogom pooblaščenca za odreditev začasnega zavarovanja in jima dalo možnost, da na predlog celo odgovorita, je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, ki pa je glede na njeno naravo ni več mogoče sanirati niti z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa.

5. Nadalje ima pooblaščenec prav tudi, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje v zvezi z obstojem nevarnosti razpolaganja s premoženjem, kot enim izmed pogojev za odreditev začasnega zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka po 502. členu v zvezi z drugim odstavkom 109. člena ZKP, ugotovilo zmotno. Sodišče prve stopnje je namreč v točki 13 izpodbijanega sklepa zgolj pavšalno oziroma neobrazloženo in tudi zmotno pritrdilo razlogom zagovornice v odgovoru na predlog, da se glede začasnega zavarovanja v kazenskem postopku ne uporablja tretji odstavek 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določa, da upnik (v obravnavanem primeru torej oškodovana družba) ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik oziroma obdolženec s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Tak zaključek je napačen. Določba 502. člena ZKP je splošna določba, ki ne ureja vseh vprašanj in situacij, ki jih je potrebno v teh postopkih upoštevati, določba 502.d člena ZKP pa izrecno napotuje na smiselno uporabo določb ZIZ za vsa vprašanja, ki jih ZKP ne ureja drugače. ZKP pogoja nevarnosti ne ureja drugače, kot ga ureja ZIZ, kar pomeni, da se določba tretjega odstavka 270. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v postopkih začasnih zavarovanj zahtevkov za odvzem premoženjske koristi in seveda zavarovanj premoženjskopravnih zahtevkov v kazenskih postopkih.

6. Glede na navedeno je v zvezi s tem smiselno uporabljiva tudi sodna praksa civilnih sodišč.2 Sodna praksa je že zavzela (ustaljeno) stališče, da je določbo tretjega odstavka 270. člena ZIZ potrebno razumeti tako, da pogoj neznatne škode v celoti nadomešča pogoj iz drugega odstavka 270. člena ZIZ – to je obstoj nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.3 Tako v primeru, da predlagatelj takega ukrepa izkaže za verjetno, da oseba, zoper katero se predlaga odreditev ukrepa, z njim ne bo utrpela nobene škode oziroma bo ta neznatna, velja, da mu ni potrebno dokazovati (in niti zatrjevati) obstoja nevarnosti razpolaganja s premoženjem po prvem odstavku 270. člena ZIZ oziroma po prvem odstavku 502. člena ZKP.

7. Zakonodaja sicer meril, katera škoda je neznatna, ne daje. Gre za pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera. V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da bo začasna odredba s prepovedjo razpolaganja z nepremičninami dolžniku povzročila le neznatno škodo, če je ta zaposlen in razpolaganje z nepremičnino ni nujno za njegovo preživljanje.4 Ker je pooblaščenec te okoliščine izpostavljal že v samem predlogu za odreditev začasnega zavarovanja, sodišče prve stopnje pa se do njih zaradi zmotnega stališča, da se določba tretja odstavka 270. člena ZIZ v postopkih začasnega zavarovanja po določbah ZKP ne uporablja, ni opredelilo, višje sodišče pritožbenih navedb pooblaščenca glede teh okoliščin sploh ne more preveriti.

8. Glede na vse navedeno je zato višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 403. člena ZKP). Pri ponovnem odločanju bo sodišče prve stopnje moralo primarno presoditi zatrjevano dejstvo, da obdolženec s predlaganim ukrepom ne bo utrpel nobene škode oziroma bo ta neznatna, ter o predlogu pooblaščenca ponovno odločiti, svojo odločitev pa argumentirano obrazložiti glede vseh odločilnih dejstev in okoliščin.

1 Tako tudi Klun G., Zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v (pred)kazenskem postopku – med kazenskim in civilnim pravom, Pravni letopis, 2019, str. 150-151 in Vavken L., Začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, Pravna praksa, št. 48, 2011, str. 22. 2 Prim.: Ur. l. RS, št. 101/05, Poročevalec DZ št. 282 z dne 3. 6. 2011 in tudi Klun G., Zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v (pred)kazenskem postopku – med kazenskim in civilnim pravom, Pravni letopis, 2019, str. 141. 3 Prim.: sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1239/2021 z dne 17. 8. 2021, točka 10. 4 Prim.: sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1239/2021 z dne 17. 8. 2021, točka 15.