Jedro

V obravnavanem primeru gre za poseg v prostor, za katerega tožeči stranki ni bil izdan ustrezen posamičen akt. Zato za izkazanost pogoja nastanka težko popravljive škode ne zadošča zgolj možnost nastanka kakršnekoli materialne škode, s katero bi tožeča stranka morala pri posegu v prostor računati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006), s katero je tožeča stranka predlagala, da se do pravnomočne odločitve v upravnem sporu odloži izvrševanje Odloka o začasnih ukrepih za zavarovanje urejanja prostora (Ur. l. RS, št. 44/2009 z dne 12. 6. 2009) ter izbriše zaznamba začasnih ukrepov pri parc. št. ... k.o. ... Z navedenim odlokom je tožena stranka zaradi preprečitve utemeljene nevarnosti, da bi izvedba izgradnje zadrževalnika A. bila otežena ter da se bodo bistveno zvišali stroški njene izvedbe in bodo zanjo potrebni znatno povečani posegi v pravice in pravne koristi lastnikov nepremičnin in drugih prizadetih subjektov, za območje zemljišča parc. št. ... k.o. ... prepovedala promet z nepremičninami, izvajanje gradnje objektov, razen gradnje, s katero se izboljšuje komunalna in druga infrastruktura, ter prepovedala geodetska in druga pripravljalna dela.

2. V razlogih izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje med drugim navaja, da tožeča stranka izpodbija navedeni odlok kot posamičen akt, ki posega v tožnikove pravice ter je tako upravni spor dopusten na podlagi določbe četrtega odstavka 5. člena ZUS-1. Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker tožeča stranka ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode.

3. Tožeča stranka (prvotožnik kot lastnik parcele ... k.o. ..., drugotožnik kot pridobitelj stavbne pravice in investitor) vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodi. Sklep sodišča prve stopnje ne navaja razlogov, čeprav ugotavlja, da je navedeni odlok zakonit. Sodišče prve stopnje je upoštevalo odgovor na tožbo in zahtevo, čeprav se tožeča stranka o navedbah odgovora ni mogla izjasniti. Izkazala je težko popravljivo škodo. Za sprejem odloka niso bili podani upravičeni zakonski razlogi. V postopku izdaje odloka tožeča stranka ni mogla sodelovati. Zahteva za izdajo začasne odredbe je bila nepravilno zavrnjena.

4. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tudi v upravnem sporu je možno zahtevati in izdati začasno odredbo. Namenjena je začasnemu varstvu tožeče stranke. V postopku izdaje začasne odredbe sodišče presoja pogoje za njeno izdajo. Če ti niso izpolnjeni, zahtevo zavrne.

7. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje zahtevo tožeče stranke v tožbi obravnavalo kot zahtevo za izdajo začasne odredbe po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1, v kateri je določeno, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda, upoštevajoč pri tem in v skladu z načelom sorazmernosti prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank. Samo, če so navedeni pogoji izpolnjeni, sodišče odloži izvršitev izpodbijanega akta.

8. Tudi po presoji pritožbenega sodišča že prvi pogoj, to je nastanek težko popravljive škode za tožečo stranko, v konkretnem primeru ni izkazan. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje presodilo navedbe tožeče stranke, s katerim je utemeljevala nastanek težko popravljive škode. Presoja sodišča prve stopnje je po mnenju pritožbenega sodišča pravilna.

9. Tožeča stranka je možnost nastanka težko nadomestljive škode utemeljevala z navedbami, da mora do 15. 8. 2009 odstraniti manjši del platoja, ki presega dimenzije iz ureditvenega načrta in podati vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za preostali del platoja, na katerem je po ureditvenem načrtu predvidena nadomestna gradnja kmetije. V nasprotnem primeru ne bo mogla legalizirati pretežnega dela platoja, zaradi česar bo plato v celoti odstranjen, vključno s tistim delom, za katerega v ureditvenem načrtu obstaja podlaga za gradnjo.

10. Na podlagi takšnih navedb je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da gre v danem primeru za nelegalno gradnjo, ki jo je potrebno šele legalizirati. Gre torej za (deloma načrtovani, deloma pa že izvršeni) poseg v prostor, za katerega tožeči stranki ni bil izdan ustrezen posamičen akt. Ne zadošča zgolj možnost nastanka kakršnekoli materialne škode, s katero bi tožeča stranka morala pri posegu v prostor računati. Zato je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni verjetno izkazala nastanka težko popravljive škode. To pa pomeni, da že prvi zakonski pogoj za zahtevano začasno odredbo (odložitev izvršitve akta) ni izpolnjen. Zato je sodišče prve stopnje zahtevo za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnilo.

11. Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. 12. Res je, da sodišče v izpodbijanem sklepu povzema tudi navedbe tožene stranke iz odgovora na tožbo in zahtevo za izdajo začasne odredbe. Toda vsebina teh navedb (sklicevanje na pravno podlago izdaje spornega odloka in navedbe, da je predlagana začasna odredba neutemeljena) po presoji pritožbenega sodišča ni takšna, da bi kakorkoli bistveno vplivala na odločitev o zahtevi za izdajo začasne odredbe. Zato zatrjevana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu ni podana.

13. Sodišče prve stopnje se je v sklepu o zavrnitvi začasne odredbe spustilo tudi v oceno zakonitosti oziroma nezakonitosti citiranega odloka, saj je ugotovilo, „da zaenkrat ni ugotovilo nezakonitosti odloka“. Takšna presoja še ne pomeni celovite presoje samega odloka, saj je to stvar odločitve o utemeljenosti tožbe, ne pa stvar odločanja o začasni odredbi. Navedena navedba v izpodbijanem sklepu po presoji pritožbenega sodišča pomeni le to, da ne gre za takšno nezakonitost, ki je očitna in ki bi že v tej fazi lahko bila ena izmed pogojev za ugoditev začasni odredbi. Pritožbeni ugovori, ki se nanašajo na sporni odlok in na opisano presojo sodišča prve stopnje zato ne morejo izpodbiti ugotovitve o neizkazanosti težko popravljive škode.

14. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje (do stopnje verjetnosti) je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu. Zato je na podlagi določbe 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 72. člena in šestim odstavkom 32. člena ZUS-1 pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.