Jedro

V skladu z določbo 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, zato sodišče del izpovedbe tožnice, ki presega trditveno tožbeno podlago, pravilno ni upoštevalo. Tudi sodna praksa je enotna, da dokazi ne morejo nadomestiti trditvene podlage.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) zahtevala od tožene stranke (v nadaljevanju toženka) plačilo odškodnine v znesku 23.043,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 7. 2022 ter povrnitev pravdnih stroškov (točka I izreka) ter odločilo, da je tožnica dolžna toženki plačati pravdne stroške v višini 67,80 EUR (točka II izreka).

2.Zoper citirano sodbo vlaga pritožbo tožnica z navedbo, da jo izpodbija iz vseh razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Povzema da je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, ker tožnik ni uspel dokazati, da je padel na pohojenem grozdju, ki se je nahajalo na tleh. Navaja, da je prišlo v zadevi do dokazne stiske na strani tožnice, saj je prvotni tožnik tekom sojenja umrl in ni mogel potrditi trditvene podlage. Slednje bi sodišče moralo upoštevati pri presoji ter izvedbi dokaznega postopka. Priča A. A. je izpovedala, da na tleh sama res ni videla pohojenega grozdja ali peške od grozdja, videla je le, da je bilo na tleh mokro. V nadaljevanju pa je izpovedala, da je pristopil šef prodajalne ter ji povedal, da je na tleh peška od grozdja, nakar je prišla zaposlena in to obrisala. Sodišče bi moralo upoštevati, da je bila priča v trenutku padca v šoku in zato upoštevati tudi ta del izpovedbe A. A. Tudi iz zapisnika o prijavi škodnega dogodka toženke z dne 3. 8. 2022 izhaja, da je toženka sama navedla da meni, da je za škodni dogodek odgovoren košček grozdja na tleh, kjer je oškodovancu spodrsnilo, ker ga ni opazil. Zaradi dokazne stiske bi sodišče moralo izvesti predlagani dokaz, da toženka pridobi podatke o vodji predmetne prodajalne, ki je opravil razgovor s pričo, sedaj tožnico A. A. Tožnica meni, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, da je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče z zavrnitvijo dokaznega predloga onemogočilo tožnici dokazovati dejansko stanje oziroma vzroka padca njenega moža. Sodišče ni upoštevalo, da je v zapisniku o škodnem dogodku z dne 7. 3. 2022, ki ga je izpolnila B. B., zapisano, da je C. C. pri oddelku sadja in zelenjave spodrsnilo na bobiki od grozdja. Sodišče je nekritično sledilo izpovedi priče B. B., da ni videla na tleh pohojenega grozdja in ni upoštevalo, da gre za vodjo prodajalne toženke in je že zato jasno, da bo pričala v korist toženke. Sodišče bi zato glede na 8. člen ZPP moralo zavzeti stališče, da je vzrok padca tožnika pohojeno grozdje. V nadaljevanju pritožba podaja svoje nestrinjanje z zaključki sodišča o neobstoju protipravnosti toženke.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeni preizkus zadeve je pokazal, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo kršitev pravil pravdnega postopka, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP. Pritožba neutemeljeno očita kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče s tem, ko ni sledilo dokaznemu predlogu toženke, ni poseglo v pravico do izjave tožnice. Na zadnjem naroku za glavno obravnavo je zgolj toženka predlagala, da ji sodišče dopusti pridobiti podatke o vodji poslovalnice, ki ga bo predlagala kot pričo. Tožnica zato ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da sodišče ni izvedlo dokaza, ki ga je predlagala nasprotna stranka.

5.Prav tako ni mogoče pritrditi tožnici, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati del izpovedbe tožnice A. A., ko je izpovedala "da je pristopil šef prodajalne in rekel, da je bila na tleh peška od grozdja ter da je nato pristopila zaposlena in tla pobrisala". V skladu z določbo 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, zato sodišče del izpovedbe tožnice, ki presega trditveno tožbeno podlago, pravilno ni upoštevalo. Tudi sodna praksa je enotna, da dokazi ne morejo nadomestiti trditvene podlage. Slednjega ni mogoče obiti niti s pritožbenim očitkom, da bi sodišče moralo kot del trditvene podlage, upoštevati tudi ta del izpovedbe tožnice zaradi "dokazne stiske", ker je oškodovanec, pravni prednik tožnice, med postopkom umrl. Ob procesni skrbnosti, ki se nalaga strankam postopka, bi lahko bila dejstva, ki jih je tožnica izpovedala, pravočasno navedena kot del trditvene podlage.

6.Z očitkom zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožba podaja svoje nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje, kar pa ne more biti utemeljen pritožbeni očitek, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7.Tožnik C. C., ki je med obravnavanim pravdnim postopkom umrl in je v njegov pravni položaj nato 19. 8. 2023 vstopila njegova žena, sedanja tožnica A. A., je s tožbo zahteval odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel dne 7. 3. 2022, ob padcu v trgovini D. V okviru trditvene podlage je zatrjeval, da mu je spodrsnilo na oddelku sadja in zelenjave, 2 do 3 m po zaključku tega oddelka, ker je bilo na tleh raztreščeno in pohojeno grozdje in so bila zato tla spolzka.

8.Sodišče prve stopnje se je v zadevi pravilno najprej osredotočilo na ugotavljanje dejstev nastanka škodnega dogodka, ker je bil ta element civilnega delikta, glede na ugovore toženke, v prvi vrsti sporen. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da tožnica ni uspela dokazati, da je do škodnega dogodka prišlo na zatrjevani način. Zato je tožničin tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine za škodo, ki je pokojnemu možu nastala v dogodku dne 7. 3. 2022, zavrnilo. Takšen zaključek je sodišče napravilo na podlagi celovite dokazne ocene, v katero je vključilo izpovedbo tožnice, izpovedbo priče B. B. ter listinske dokaze. Prijava škodnega dogodka z dne 3. 8. 2022 zato ne more imeti dokazne teže za katero se zavzema pritožba in sicer, da je toženka v prijavi sama navedla kot vzrok padca pohojeno grozdje, čemur bi moralo sodišče slediti. Iz zapisov v obeh listinah nedvomno izhaja, da je Prijava z dne 3.8.2022 izpolnjena na podlagi vsebine Zapisnika o škodnem dogodku z dne 7.3.2022. Kako je prišlo do zapisa v tem zapisniku, pa je pojasnila priča B. B. Sodišče je tudi ta listinska dokaza ustrezno upoštevalo v skupni dokazni oceni.

9.Ustrezno je sodišče ocenilo tudi tožničino izpovedbo, in sicer da tožnica ni potrdila tožbenih navedb o načinu in vzroku poškodovanja njenega pokojnega moža. Ni potrdila, da bi videla na tleh pohojeno grozdje ali peško. Sodišče prve stopnje je zato izpovedbo tožnice pravilno dokazno ovrednotilo. Tožnica je celo glede mesta padca izpovedovala drugače kot to izhaja iz navedb1. Izpovedala je, da je padel na oddelku sadja in zelenjave, da je še sreča, da ni padel nekaj metrov naprej, kjer je oddelek vina, ker bi lahko zadel v steklenice na policah. Ne prepričajo pritožbene navedbe, da je bila žena (sedaj tožnica) ob padcu moža v šoku. Na prvem naroku za glavno obravnavo je bilo tudi zatrjevano, "da se tožnik (C. C.) dogodka skoraj nič ne spomne, ker je bil takoj po padcu v nezavesti ter je zato natančno lokacijo opredelila šele priča B. B." Sodišče druge stopnje pritrjuje, da so nasprotja med njeno izpovedbo in pravočasnimi navedbami vendarle tako očitna, da razlik ni mogoče pripisati morebitni zmedenosti tožnice zaradi moževe poškodbe.

10.Sodišče je pravilno dokazno ocenilo tudi izpovedbo priče B. B. in ne drži, kot trdi pritožba, da je njeni izpovedbi zgolj nekritično sledilo in ni upoštevalo, da gre za vodjo prodajalne toženke. Priča je bila na dan škodnega dogodka sicer vodja izmene (in ne vodja prodajalne) v poslovalnici, kjer je tožnik padel in je sestavila Zapisnik o škodnem dogodku z dne 7. 3. 2022. Že sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo tudi zapis v zapisniku, da "je C. C. pri oddelku sadja in zelenjave spodrsnil na bobiki od grozdja", saj je priča v izpovedbi pojasnila, da je v zapisnik zapisala, kar ji je povedal tožnik, sama pa ni zaznala nobenega poteptanega grozdja na tleh.

1

11.Ker tožnica ni dokazala zatrjevanega načina nezgode (da je njenemu možu - pravnemu predniku spodrsnilo 2 do 3 metre po zaključku oddelka sadja in zelenjave, med policami, kjer se je na eni strani nahajalo vino in ostale alkoholne pijače, na drugi pa pivo, da je tožnik padel in z glavo udaril po polici, na kateri so bile alkoholne pijače, ki so v posledici padca tudi padle po tleh, ker je bilo na tleh "raztreščeno in pohojeno grozdje") in s tem tudi ne vzročne zveze med zatrjevanim škodnim dogodkom in zatrjevanimi poškodbami, ki jih je dobil C. C. v škodnem dogodku in za katere zahteva plačilo odškodnine, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo. Manjka namreč eden izmed kumulativno podanih elementov civilnega delikta, ki pogojujejo nastanek odškodninske obveznosti. Ostalih elementov odškodninske odgovornosti sodišču zato ni bilo potrebno ugotavljati in se pritožbeno sodišče do njih tudi ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12.Sodišče druge stopnje je zato potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in zavrnilo neutemeljeno pritožbo (določba 353. člena ZPP).

13.Tožnica s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (določbi 154. in 165. člena ZPP).

1Na prvem naroku za glavno obravnavo je tožnik dopolnil trditveno podlago in navajal, da je bil kraj padca 2 do 3 metre po zaključku oddelka sadja in zelenjave, med policami, kjer se je na eni strani nahajalo vino in ostale alkoholne pijače, na drugi pa pivo. Tožnik je padel in z glavo udaril po polici, na kateri so bile alkoholne pijače, ki so v posledici padca tudi padle po tleh.