Jedro

V postopku z izrednim pravnim sredstvom so vse stranke postopka omejeno postulacijsko sposobne.

V izvršilnem postopku revizije ni in zato tudi ne predloga za njeno dopustitev.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi tretjega odstavka 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) štelo dolžničino pritožbo (proti sklepu o zavrnitvi njenega ugovora proti sklepu o dovolitvi izvršbe) za umaknjeno, ker ni (v celoti) plačala sodne takse za pritožbo. Sodišče druge stopnje je dolžničino pritožbo proti temu sklepu zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. V razlogih je med drugim pojasnilo, da je bil dolžničin predlog za brezplačno pravno pomoč s sklepom s 17. 2. 2009 zavrnjen.

2. Dolžnica je proti drugostopenjskemu sklepu pravočasno vložila „pritožbo“, ki jo je vrhovno sodišče po strankini dopolnitvi nepopolne vloge obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije. V obeh vlogah dolžnica pojasnjuje svoje premoženjske razmere in nezakonitost izpodbijanega sklepa utemeljuje s sklepom Vrhovnega sodišča RS I Up 730/2006 s 25. 5. 2006, s katerim naj bi bilo odločeno, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči. Dolžnica prosi, da se ji zato, kljub dejstvu, da nima pravniškega državnega izpita, omogoči revizija.

3. Predlog ni dovoljen.

4. Predlog za dopustitev revizije je dovoljen v primerih, ki so vrednostno uokvirjeni v novem besedilu 367. člena ZPP. Sodišče po četrtem odstavku navedenega člena revizije ne more dopustiti, če zakon določa, da revizije ni, ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR. Za dovoljenost revizije in s tem tudi predloga za njeno dopustitev je torej poleg vrednostnega kriterija pomembno tudi, ali za posamezne vrste zadev zakon sploh dovoljuje revizijo kot izredno pravno sredstvo. Tako na primer v nepravdnih zadevah revizija praviloma ni dovoljena. Tudi Zakon o izvršbi in zavarovanju v 10. členu določa, da zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, revizija in s tem tudi predlog za njeno dopustitev nista dovoljena. Izpodbijani sklep je bil izdan prav v postopku izvršbe in zavarovanja.

5. Vrhovno sodišče ne more v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom 86. člena ZPP v postopku z izrednim pravnim sredstvom vsebinsko obravnavati vloge laične stranke. Vse pravdne stranke so v tej fazi postopka omejeno postulacijsko sposobne. Če nimajo pravniškega državnega izpita, lahko vložijo revizijo ali predlog za njeno dopustitev le po odvetniku. Okoliščine v zvezi z več dolžničinimi prošnjami za brezplačno pravno pomoč v tej zadevi niso odločilne. Vrhovno sodišče zato samo pojasnjuje, da je njegov sklep iz leta 2006 razveljavitvene narave in torej ne pomeni odobritve brezplačne pravne pomoči, kot si dolžnica zmotno razlaga. Z novejšim sklepom s 17. 2. 2009, ki ga omenja pritožbeno sodišče, pa je bil dolžničin predlog za brezplačno pravno pomoč zavrnjen. Le zaradi dolžničine prizadetosti, ki veje iz njenih vlog, vrhovno sodišče pojasnjuje, da v sedanji fazi postopka ne bi uspela niti v primeru, če bi predlog za dopustitev revizije vložil odvetnik. Razlog je pojasnjen v prejšnji točki. V izvršilnem postopku revizije ni in zato tudi ne predloga za njeno dopustitev.

6. Vrhovno sodišče je zato na podlagi 377. člena ZPP zavrglo dolžničin nedovoljen predlog za dopustitev revizije.