Jedro

Tožeča stranka je zatrjevala, da ima s tožencem sklenjeno veljavno pogodbo o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, in sicer za čas od 1.1.1998 do 1.1.2010. To polico je v postopku tudi predložila in na tej polici je tudi podpis zavarovalca. S tem je konkretno procesno dokazno breme prevalila na toženca. Toženec je zatrjeval, da te pogodbe ni podpisal. Pravilna je pritožbena navedba tožeče stranke, da toženec zgolj z zatrjevanjem, da pogodbeni ni podpisal in izpovedjo žene, da tudi ona te listine ni podpisala, še ni prevalil dokaznega bremena nazaj na tožečo stranko, ampak bi moral za te svoje trditve ponuditi tudi ustrezen dokaz, torej postavitev izvedenca grafologa.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se po spremembi glasi: „Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Šentjurju, opr. št. I 2005/00539 z dne 16.8.2005 ostane v veljavi v 1. in 3. točki izreka.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 31,83 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.„

2. Tožena stranka mora tožeči stranki v 15 dneh povrniti njene pritožbene stroške v znesku 54,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.“

Obrazložitev

: Tožeča stranka je kot upnica zoper toženca kot dolžnika predlagala izvršbo na podlagi verodostojne listine in sicer izpiska iz poslovne knjige za izterjavo glavnice v višini 173,06 EUR z obrestmi od 1.1.2004 dalje. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi opr. št. I 2005/00539 z dne 16.8.2005 v 1. točki dolžniku naložilo, naj v roku 8 dni po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev in v 2. točki dovolilo predlagano izvršbo, v 3. točki pa odmerilo stroške upnika na 12.400,00 SIT. Po ugovoru dolžnika je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku.

Z izpodbijano sodbo je tako sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep o izvršbi opr. št. I 2005/00539 z dne 16.8.2005 razveljavi tudi v 1. in 3. točki izreka in se tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne.

Zoper takšno odločitev se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v tem postopku zahtevala plačilo neplačane premije po zavarovalni polici dodatnega zdravstvenega zavarovanja št. 04451964 v višini 173,06 EUR z zapadlostjo dne 1.1.2004 in je v pripravljalni vlogi z dne 1.4.2000 predložila tudi polico, ki je podpisana s strani obeh pogodbenih strank. Tožeča stranka navaja, da je toženec v ugovoru in na obravnavi trdil, da ni podpisal zavarovalne police in da jo je podpisala njegova žena. Tožeča stranka opozarja, da te trditve toženec ni dokazal in je napačna odločitev sodišča prve stopnje, da je toženec že s samo trditvijo prevalil dokazno breme nanjo. Meni, da je zaradi tega, ker je v postopku predložila podpisano zavarovalno pogodbo, sedaj na toženi stranki dokazno breme, da izkaže, da ta pogodba ni bila podpisana z njegove strani. Toženec je tisti, ki bi moral predlagati izvedbo dokaza z angažiranjem grafologa, ker pa tega ni storil, svojemu dokaznemu bremenu ni zadostil. Zato tožeča stranka predlaga, naj višje sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožencu naloži plačilo glavnice v znesku 173,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1.1.2000 dalje do plačila ter izvršilne stroške v višini 51,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.8.2005 do plačila, prav tako pa tudi plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe sodišča druge stopnje. Podrejeno pa predlaga, naj višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba je bila vročena tožencu, ki je na pritožbo odgovoril. Navaja, da ni prejel nikakršne dopolnilne pogodbe ali zavarovalne police, da sam ni sklenil nobene zavarovalne police in da ni mogoče, da je na tej zavarovalni polici njegov podpis. Poudarja, da je tudi njegova žena zanikala, da bi sporno pogodbo podpisala. Meni, da je bil pravdni postopek na sodišču prve stopnje opravljen strokovno pravilno in je odločitev podkrepljena z vsemi materialnimi dokazi.

Pritožba je utemeljena.

Višje sodišče uvodoma poudarja, da gre glede na določbo 443. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/08, v nadaljevanju ZPP) za spor majhne vrednosti. Po 1. odstavku 458. člena se sme sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Tožeča stranka utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbe o materialnem dokaznem bremenu. Materialno dokazno breme se neposredno aktualizira ob izdaji sodbe. Stranka, ki ni izpolnila procesnega dokaznega bremena, je „kaznovana“ s sodbo, ki je zanjo neugodna: nositi mora breme odgovornosti za nedokazanost njenih trditev. Gledano s te perspektive so pravila o dokaznem bremenu pravila, ki povedo, kako naj sodišče odloči, če se ni prepričalo o obstoju oziroma neobstoju katerega od pravno pomembnih dejstev. Materialno in procesno dokazno breme sta pred začetkom dokaznega postopka izenačena. Procesno dokazno breme je postopkovna anticipacija materialnega dokaznega bremena, ki se kaže predvsem v dokaznih predlogih strank in intervenientov. Procesno dokazno breme se med dokaznim postopkom ves čas premešča. Vsaka stranka mora namreč navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (J. Zobec, Komentar 215. člena ZPP, GV, Ljubljana2006, str. 382). Tožeča stranka je zatrjevala, da ima s tožencem sklenjeno veljavno pogodbo o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, in sicer za čas od 1.1.1998 do 1.1.2010. To polico je v postopku tudi predložila in na tej polici je tudi podpis zavarovalca. S tem je konkretno procesno dokazno breme prevalila na toženca. Toženec je zatrjeval, da te pogodbe ni podpisal. Pravilna je pritožbena navedba tožeče stranke, da toženec zgolj z zatrjevanjem, da pogodbe ni podpisal in izpovedjo žene, da tudi ona te listine ni podpisala, še ni prevalil dokaznega bremena nazaj na tožečo stranko, ampak bi moral za te svoje trditve ponuditi tudi ustrezen dokaz, torej postavitev izvedenca grafologa.

Po 451. členu Zakona o pravdnem postopku mora v postopku v sporih majhne vrednosti tožeča stranka navajati vsa dejstva in predlagati vse dokaze v tožbi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo. Toženec je kot dokaz za svoje trditve predlagal zgolj zaslišanje žene Z. S. in je tako pravilna pritožbena navedba, da toženec dokaza, s katerim bi lahko izpodbil veljavnost sklenjene pogodbe ni predlagal. Višje sodišče je tako ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 215. člena ZPP in je tako na podlagi 5. alinee 358. člena ZPP pritožbi ugodilo in je izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je sklep o izvršbi v 1. in 3. točki ohranilo v veljavi.

Zakon o pravdnem postopku v 2. odstavku 165. člena določa, da če sodišče spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka. Odločitev o stroških izvršilnega postopka je zajeta že v sklepu o izvršbi, ki je po odločitvi višjega sodišča ostal v veljavi, zato je višje sodišče odločilo še o stroških pravdnega postopka. Stroški tožeče stranke pred sodiščem prve stopnje obsegajo prihod na narok v znesku 7,2 EUR in takso za sodbo v znesku 24,63 EUR, torej 31,83 EUR in jih mora toženec povrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela mora toženec povrniti tudi njene pritožbene stroške in sicer za takso v znesku 49,26 EUR in za materialne stroške v višini 5,00 EUR, skupaj 54,26 EUR prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega paricijskega roka dalje do plačila.