Jedro

Iz dopisa storilca izhaja njegova izrecna navedba, da ne vlaga zahteve za sodno varstvo. Gre za izrecno in nepogojno izraženo voljo storilca, da njegov dopis ni zahteva za sodno varstvo kot redno pravno sredstvo v prekrškovnem postopku, ki bi jo prekrškovni organ moral obravnavati v skladu z določbami 63. člena ZP-1.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Mariboru je storilcu R. G. s sklepom EPVD 268/2013 z dne 27. 11. 2014 na podlagi drugega odstavka 202.e člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 15. 12. 2014 pritožbo storilca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka zaradi bistvenih kršitev določb postopka o prekršku, ki so vplivale na zakonitost sklepa. Navaja, da je Okrajno sodišče v Mariboru storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker je storilec v preizkusni dobi storil hujši prekršek. Iz podatkov spisa prekrškovnega organa glede hujšega prekrška izhaja, da o storilčevi zahtevi za sodno varstvo še ni bilo odločeno; tako plačilni nalog, ki je bil storilcu izdan zaradi storitve hujšega prekrška, ni pravnomočen, s tem pa ni pravnomočno ugotovljena kršiteljeva odgovornost za hujši prekršek, ki bi predstavljala razlog za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki v izjavi z dne 11. 3. 2015 predlaga čimprejšnje obravnavanje zadeve.

B.

4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje storilcu na podlagi drugega odstavka 202.e člena ZP-1 s sklepom preklicalo odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker je storilec dne 29. 7. 2014, torej v preizkusni dobi, ki je trajala od 31. 1. 2014 do 31. 7. 2014, storil prekršek po 4. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP), za katerega mu je prekrškovni organ izrekel 5 kazenskih točk (hujši prekršek). Zoper sklep sodišča prve stopnje je storilec vložil pritožbo, v kateri je pojasnil, da hujšega prekrška dne 29. 7. 2014, kot se mu očita v plačilnem nalogu, ni storil, saj ga je storila njegova mati. Zoper navedeni plačilni nalog je vložil zahtevo za sodno varstvo, hkrati pa je njegova mati pred pravnomočnostjo plačilnega naloga plačala polovični znesek izrečene globe, zato je bila njegova zahteva za sodno varstvo zavržena. Storilec je še navedel, da v družini niso pravniki, njegova mati pa je polovični znesek globe plačala iz strahu pred celotnim plačilom globe. Storilec je pojasnil, da je samozaposlen, z ženo in dvema otrokoma se komaj preživljajo, po storitvi prekrška pred letom dni pa se je veliko naučil ter promet in udeležbo v njem jemlje z veliko večjo odgovornostjo. Višje sodišče je pritožbo storilca zavrnilo in v razlogih sklepa zapisalo, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je storilec v času preizkusne dobe šestih mesecev storil hujši prekršek, zato se odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče. Višje sodišče je še obrazložilo, da na pravilnost sklepa sodišča prve stopnje ne vplivajo pritožbene navedbe, da je šlo v obravnavanem primeru za pomoto in da se je storilec po storitvi prekrška pred letom dni veliko naučil. 5. Iz spisa Specializirane enote za nadzor prometa (v nadaljevanju prekrškovni organ) izhaja, da je prekrškovni organ zaradi storitve prekrška po 4. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP dne 29. 7. 2014 storilcu izdal plačilni nalog št. 5000000686779. Storilcu je bilo z navedenim plačilnim nalogom izrečenih 5 kazenskih točk, zato gre za hujši prekršek, storjen v času preizkusne dobe. Iz spisa prekrškovnega organa nadalje izhaja, da je storilec (oziroma njegova mati) pred pravnomočnostjo plačilnega naloga dne 11. 8. 2014 plačal polovični znesek globe, dne 12. 8. 2014 pa je zoper navedeni plačilni nalog vložil zahtevo za sodno varstvo. Prekrškovni organ je dne 2. 9. 2014 storilčevo zahtevo za sodno varstvo s sklepom št. 2240-5175/2014 zavrgel, ker v primeru, ko storilec polovični znesek globe plača pred pravnomočnostjo, zahteva za sodno varstvo zoper plačilni nalog ni dovoljena (prvi odstavek 57.c člena ZP-1). V sklepu prekrškovnega organa z dne 2. 9. 2014 je (v skladu s tretjim odstavkom 63. člena ZP-1) naveden pravni pouk, da je zoper sklep o zavrženju dovoljena zahteva za sodno varstvo. Storilec je dne 12. 9. 2014 prekrškovnemu organu poslal dopis, v katerem je navedel, da ne vlaga zahteve za sodno varstvo, ampak glede na sklep o zavrženju z dne 2. 9. 2014 prosi prekrškovni organ, da zadevo ponovno preuči in preveri, ali je mogoče, da se ga za prekršek, storjen dne 29. 7. 2014, ne kaznuje, ker navedenega prekrška ni storil. Prekrškovni organ storilčevega dopisa z dne 12. 9. 2014 ni štel kot zahteve za sodno varstvo, zato je storilcu poslal dopis z dne 22. 9. 2014, v katerem je obrazložil, da je sklep glede na določbe ZP-1 pravilen, zato ga ne bo spremenil. Okrajno sodišče v Mariboru je v postopku odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prejelo obvestilo Ministrstva za pravosodje, Direktorata za pravosodno upravo, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij, Oddelka za kazensko evidenco in evidenco vzgojnih ukrepov, da je storilec med preizkusno dobo storil hujši prekršek. Sodišče prve stopnje je vpogledalo v evidenco kazenskih točk, pridobilo plačilni nalog Specializirane enote za nadzor prometa št. 5000000686779 z dne 31. 7. 2014 in po vpogledu v obravnavani plačilni nalog ter ostalo dokumentacijo v spisu ugotovilo, da je storilec v preizkusni dobi storil hujši prekršek, zato mu je na podlagi drugega odstavka 202.e člena ZP-1 preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

6. Iz dopisa z dne 12. 9. 2014 izhaja izrecna storilčeva navedba, da ne vlaga zahteve za sodno varstvo. Vrhovno sodišče ugotavlja, da gre za izrecno in nepogojno izraženo voljo storilca, da njegov dopis z dne 12. 9. 2014 ni zahteva za sodno varstvo kot redno pravno sredstvo v prekrškovnem postopku. Tako ni mogoče pritrditi navedbam vrhovne državne tožilke, da storilčev dopis predstavlja zahtevo za sodno varstvo, ki bi jo prekrškovni organ moral obravnavati v skladu z določbami 63. člena ZP-1. Plačilni nalog prekrškovnega organa št. 5000000686779 je po zavrženju storilčeve zahteve za sodno varstvo z dne 12. 8. 2014 postal pravnomočen dne 13. 8. 2014, Okrajno sodišče v Mariboru pa je po vpogledu obravnavanega plačilnega naloga in ostale listinske dokumentacije v skladu z drugim odstavkom 202.e člena ZP-1 s sklepom z dne 27. 11. 2014 storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

7. Iz navedenega izhaja, da je Okrajno sodišče v Mariboru pravilno uporabilo drugi odstavek 202.e člena ZP-1 in storilcu zaradi pravnomočno ugotovljene storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

C.

8. Po ugotovitvi, da kršitev drugega odstavka 155. člena v zvezi z drugim odstavkom 202.e člena ZP-1 in kršitev drugega odstavka 155. člena v zvezi s 7. členom ZP-1 nista podani (prvi odstavek 424. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1), je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).