Jedro

Dolžnik dokumentov, ki naj bi dokazovali količinsko reklamacijo ni določno opredelil in zato ni moč zaključiti, da je dolžnik za navedena dejstva predložil tudi dokaze. Zato je ugovor neutemeljen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 06.04.1999 spremeni tako, da se ugovor z dne 15.03.1999 zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 06.04.1999 s sklepom odločilo o ugovoru dolžnika tako, da je sklep o izvršbi opr. št. Ig 99/01618 z dne 02.03.1999 v drugi točki izreka razveljavilo in odločanje o zahtevku in stroških odstopilo pravdnemu sodišču. Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil. Navedel je, da ugovor ni utemeljen, saj dolžnik ni predložil dokumentov, kot jih je sodišče zahtevalo v sklepu o izvršbi. Prvič tudi sliši za dolžnikov ugovor na dobavljeno blago ter količinsko reklamacijo, o čemer tudi nima nobenih dokumentov. Nadalje je navedel, da tudi pri osebni izterjavi ni bilo oporekanja in je zato prepričan, da gre le za zavlačevanje postopka.

Pritožba je utemeljena.

Upnik je v pritožbi utemeljeno opozoril, da sodišče prve stopnje v Zakonu o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ, ni imelo podlage za sprejeto odločitev. V 1. odst. 61. člena ZIZ je določeno, da tudi za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine velja določba 53. člena istega zakona, ki v 2. odstavku določa, da mora biti ugovor obrazložen. Dolžnik mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer je ugovor neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru navedel, da je delno dobaljeno blago količinsko reklamiral in bo o tem naknadno predložil vse dokumente. Vendar pa takega ugovora ni moč šteti za obrazloženega po 2. odst. 53. člena ZIZ, saj dokumentov, ki naj bi dokazovali količinsko raklamacijo, dolžnik ni določno opredelil in zato ni moč zaključiti, da je dolžnik za navedena dejstva predložil tudi dokaze. Zato je ugovor neutemeljen.

Glede na to, da je sodišče prve stopnje o neobrazloženem (in zato neutemeljenem) ugovoru napačno odločilo po 2. odst. 62. člena ZIZ, je bilo potrebno pritožbi upnika ugoditi in odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Določbe ZPP/77 (Ur.l. SFRJ, št. 4/77, 36/77, 36/80, 69/82, 58/84, 74/87, 14/88, 57/89, 20/90 in 27/90) je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi 1. odst. 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS, št. 26/99).