Jedro

Pritožba sicer opozarja, da pozorno branje tožbe privede do zaključka, da je tožeča stranka tudi na parceli 0002 99/55 zatrjevala motenje posesti in zahtevala, da se gradbiščna ograja tudi v tem delu postavi nazaj, a pritožbeno sodišče ne deli takšnega mnenja. Tožbene navedbe morajo namreč biti jasne, kar pa v obravnavanem primeru glede parcele 0002 99/55 ni izpolnjeno.

Na javnem dobru posestno varstvo ni mogoče, saj na njem tudi posest ni mogoča. Mogoče pa je dokazovati, da je določena nepremičnina dejansko izgubila lastnost, značaj in namen javnega dobra (opuščeno javno dobro). Na takšnem (opuščenem) javnem dobru je možna zakonsko varovana posest.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na nepremičnino ID znak: parcela 0002 99/55, razveljavi in se zadeva v tem delu vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V preostalem delu se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženki dolžni v treh dneh vzpostaviti prejšnje posestno stanje, tako da postavita nazaj manjkajoči del polne, kovinske gradbiščne ograje, višine 2 metra, na zemljišču ID znak: parcela 0002 99/4, k. o. 0002 tako da bo severovzhodni del gradbišča z gradbeno jamo strnjeno in neprekinjeno zaprt z gradbiščno ograjo in da bo ta postavljena na delu nepremičnin ID znak: parcela 0001 99/49 k. o. 0001 in parcela 0002 99/55 k. o. 0002, kot izhaja iz skice 2 (rdeča črta), ki je sestavni del sklepa ter da se jima v bodoče prepove kakršnokoli poseganje v gradbiščno ograjo ali območje ograjenega gradbišča ali pa na drug podoben način posegati v posest tožeče stranke. Prav tako je zavrnilo prepovedni zahtevek bodočega poseganja v gradbiščno ograjo ali območje ograjenega gradbišča in stroškovni zahtevek. Glede stroškov toženk je sklenilo, (II.) da jima jih je dolžna povrniti tožeča stranka.

2. Tožeča stranka v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge, predlaga spremembo sklepa, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ter priglaša pritožbene stroške.

Najprej pritožba graja zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje A. A. in B. B. ter izvedbe ogleda na kraju samem in angažiranja izvedenca geodeta. Če je sodišče menilo, da je dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke nesubstancioniran, bi moralo opraviti materialno procesno vodstvo in tožečo stranko pozvati na ustrezno dopolnitev. Ustaljeno je stališče, da dokazni predlog za zaslišanje tožeče stranke (pravne osebe) zasliši njenega zakonitega zastopnika. Sodišče pa je očitno spregledalo, da je bil A. A. poimensko predlagan za zaslišanje v drugi vlogi tožeče stranke. A. A. bi lahko izpovedal o obstoju in posestnem stanju gradbiščne ograje ter o nastalem motenju z njeno odstranitvijo. Če bi sodišče opravilo ogled na kraju samem, bi se lahko samo prepričalo o poteku gradbiščne ograje v naravi.

Ko je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo na podlagi ugotovitve, da je pri nepremičninah ID znak: parcela 0002 99/4 in 0001 99/49 zaznamba javnega dobra, se zato ni opredelilo do trditev tožeče stranke, da je pri izvajanju posesti šlo za dolgoletno zatečeno stanje, ki mu ni nihče nasprotoval. Prav tako se ni opredelilo do trditve, da je nepremičnina ID znak: parcela 0001 99/49 opuščeno javno dobro – iz starih posnetkov je namreč vidno, da na njej že dolgo ni več javnega dobra / ceste.

Pritožba se ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da potek nepravdnega postopka N 403/2021 še ne pomeni, da gre za pripadajoče zemljišče, ne pa za javno dobro. Tožeča stranka je prepričana, da navedeni nepravdni postopek rešuje predhodno vprašanje in pomeni oviro za presojo ali gre za javno dobro ali ne. Zato je preuranjena odločitev, da se o tem, ali je bila odstranjena gradbiščna ograja dejansko na nepremičnini ID znak parcela 0001 99/49, ni treba ukvarjati zato, ker je na nepremičnini zaznamovano javno dobro.

Nadalje pritožba trdi, da tožeča stranka za postavitev gradbiščne ograje zaradi pravnomočnega gradbenega dovoljenja posebne pravice postaviti gradbiščno ograjo niti ni potrebovala, saj je to njena zakonska dolžnost. To pa pomeni, da ima na zakonu temelječo pravico. Iz gradbenega dovoljenja je razviden tako potek gradbiščne ograje kot tudi kdo jo je dolžan zagotoviti. Glede na to pritožba meni, da je zaradi dejstva, da je gradbiščna ograja stala že več kot 10 let, imela tožeča stranka posest tako na ograji, kot tudi na nepremičninah, na katerih je ta stala pred odstranitvijo. Zato je nejasna obrazložitev, da ni odločilno posestno stanje ograje, ampak posestno stanje nepremičnin.

Po prepričanju tožeče stranke je nepravilna obrazložitev o izostanku (tožbenih) navedb o odstranitvi gradbiščne ograje na nepremičnini ID znak 0002 99/55. Ni res, da ni navajala dejstev o motilnem dejanju na tej nepremičnini. V tožbi je namreč izrecno navedla, kje je stala ograja, vzpostavitev katere je zahtevala, opisala je tudi njen potek, za to pa je predložila skico, ki je sestavni del tožbenega zahtevka. Tudi v prvi vlogi je navedla, kje točno je potekala ograja, ko je zapisala »v liniji v severnem delu po nepremičninah ID znak 0002 99/4 in se v višini parcele 0002 99/55 zalomila proti jugu na nepremičnino parcela 0002 99/55 ter približno na tretjini parcele 99/55 nadaljevala proti vzhodu in po nepremičnini 0001 99/49, do višine z dvižnima zapornicama in vratarnico...« Dodaja, da je kot dokaz priložila več fotografij stanja pred odstranitvijo ograje in tudi po odstranitvi, česar sodišče sploh ni obravnavalo. Tožeča stranka je prepričana, da pozorno branje tožbe privede do zaključka, da je tožeča stranka tudi na parceli 0002 99/55 zatrjevala motenje posesti in zahtevala, da se gradbiščna ograja tudi v tem delu postavi nazaj. Domnevno nesklepčnost tožbe bi moralo sodišče rešiti v okviru materialno procesnega vodstva in tožečo stranko pozvati na ustrezno dopolnitev tožbenih navedb.

Glede ugotovljene izključitve protipravnosti na parceli 0002 99/4 tožeča stranka meni, da je sodišče prve stopnje arbitrarno presojalo izključitev protipravnosti le na tej parceli, četudi je sicer ugotovilo, da je posestno varstvo na tej parceli izključeno zaradi zaznambe javnega dobra, na drugi strani pa izključitve protipravnosti motilnega dejanja ni presojalo za ostali dve parceli, čeprav je vsaj pri parceli 0001 99/49 prav tako ugotovilo obstoj javnega dobra.

3. Toženki sta odgovorili na pritožbo, pritrjujeta izpodbijanemu sklepu, predlagata zavrnitev pritožbe in priglašata stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Najprej glede zatrjevanih procesnih kršitev. Res je, da je sodišče prve stopnje najprej zapisalo, da je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke, ker naj bi bil ta premalo substancioniran (s čimer se pritožbeno sodišče ne strinja), a je hkrati v nadaljevanju pojasnilo tudi, da zaslišanja zakonitega zastopnika A. A. ni izvedlo, ker dejstva, ki bi bila predmet dokazovanja s tem dokazom, niso odločilna. Iz istega razloga je zavrnilo dokazne predloge za ogled na kraju samem, za postavitev izvedenca geodeta ter zaslišanje prič C. C. in D. D. Glede na naravo odločitve, ko je za odločitev sodišča prve stopnje zadoščala že samo ugotovitev, da sta dve nepremičnini javno dobro (kar izključuje posestno varstvo) in da na eni nepremičnini ni bilo zatrjevano motenje posesti, tudi po presoji pritožbenega sodišča s predlaganimi dokazi ne bi dokazovali odločilnih dejstev.1 Zato dejstvo, da sodišče prve stopnje, kljub temu, da je bil dokazni predlog za zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke dovolj substancioniran, A. A. ni zaslišalo, ne predstavlja procesne kršitve.

6. Pritožbeno zatrjevanje o dolgoletnem zatečenem stanju za odločitev ni relevantno, saj je ključno, da je zemljišče, na katerem naj bi bila tožeči stranki motena posest, opredeljeno kot javno dobro. Glede nepravdnega postopka III N 403/2021 je po presoji pritožbenega sodišča zaključek sodišča prve stopnje pravilen: sam tek postopka za določitev pripadajočega zemljišča ne pomeni, da je neko zemljišče že pripadajoče. Ker se v motenjski pravi odloča po zadnjem posestnem stanju, pa postopka tudi ne moremo prekiniti do odločitve zaradi teka takega nepravdnega postopka, v katerem je predmet ugotavljanje pripadajočega zemljišča, saj ne gre za predhodno vprašanje. Predmet nepravdnega postopka je namreč pravica in ne posest, ki je ključna za odločitev v motenjski pravdi. Poleg tega določitev pripadajočega zemljišča velja za naprej, ne za nazaj, za čas ko je zahtevano posestno varstvo. Pritožbene navedbe, s katerimi tožeča stranka trdi o obstoju njene pravice za postavitev gradbiščne ograje, v motenjski pravdi zaradi že opisane narave takšnega postopka, kjer se odloča po stanju zadnje mirne posesti, ne morejo biti pravno odločilne.

7. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o arbitrarnosti – sodišče prve stopnje je namreč zavrnilo posestno varstvo na parcelah 0001 99/49 in 0002 99/4 zaradi dejstva, da gre za javno dobro, na parceli 0002 99/55 pa iz razloga, ker na njej ni bilo zatrjevano motilno ravnanje. To sta glavna argumenta za odločitev sodišča prve stopnje, izključitev protipravnosti pa je omenjena le kot rezervni argument. Pritožbeno sodišče v tem ne vidi nikakršne arbitrarnosti.

8. Kar se tiče parcele 0002 99/55, je izpodbijana odločitev pravilna. Kot je namreč razvidno iz opredelitve motilnega dejanja (III. točka tožbe), tožeča stranka motenja na parceli 0002 99/55 ni zatrjevala. Res je, da tožba opisuje potek gradbiščne ograje,2 da ta teče tudi po parceli 0002 99/55. A vendar v III. točki trdi (kot je povzelo tudi sodišče prve stopnje v 16. točki obrazložitve), da je druga toženka po naročilu prve toženke 2. 2. 2022 začela odstranjevati gradbiščno ograjo najprej na parceli 0001 99/40 (v dolžini 16 m) in 3. 2. 2022 še na severovzhodnem delu gradbišča na parceli 0002 99/4 (v dolžini 20 m), odstranitev ograje pa je bila izvršena do linije, kjer parcela 0002 99/4 meji na parcelo 0000 185/61. Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka ni navedla, da bi bila odstranjena tudi ograja na parceli 0002 99/55,3 kdaj je bila odstranjena in v kakšni dolžini, kot je to zatrjevala za drugi dve parceli. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo, da je druga toženka v svojih vlogah po prejemu tožbe opozorila, da ograja na navedeni parceli še vedno stoji. Posledica takšnega opozorila je, da sodišču ni potrebno izvajati materialnega procesnega vodstva – tožeča stranka je na pomanjkljivost tožbe opozorjena že s strani tožene stranke. Pritožba sicer opozarja, da pozorno branje tožbe privede do zaključka, da je tožeča stranka tudi na parceli 0002 99/55 zatrjevala motenje posesti in zahtevala, da se gradbiščna ograja tudi v tem delu postavi nazaj, a pritožbeno sodišče ne deli takšnega mnenja. Tožbene navedbe morajo namreč biti jasne, kar pa v obravnavanem primeru glede parcele 0002 99/55 ni izpolnjeno. V III. točki, v kateri tožeča stranka opisuje motilno ravnanje, namreč ni nikjer omenjen poseg v parcelo 0002 99/55. In tudi v preostalem delu tožbe tak poseg ni naveden – tudi v kasnejših vlogah ne. Če se v kasnejši vlogi tožeča stranka sklicuje na potek gradbiščne ograje in na predložene fotografije, to nikakor ne zadošča, da bi iz vsega tega bile jasno podane trditve o motilnem dejanju na parceli 0002 99/55. Zato je zavrnitev tožbenega zahtevka v tem delu povsem pravilna.

9. Sodna praksa je že večkrat izrekla, da na javnem dobru, zaradi splošne dostopnosti in anonimne uporabe posestno varstvo ni mogoče.4 Parcela 0002 99/4 je javno dobro, tožnik glede nje tudi ni podal ugovora, da bi bila opuščeno javno dobro. Zato je odločitev o zavrnitvi posestnega varstva v tem delu pravilna: na javnem dobru posestno varstvo ni mogoče, saj na njem tudi posest ni mogoča. 10. Vendar pa velja tudi, da je mogoče dokazovati, da je določena nepremičnina dejansko izgubila lastnost, značaj in namen javnega dobra (_opuščeno javno dobro_). Na takšnem (opuščenem) javnem dobru je možna zakonsko varovana posest.5 V svoji zadnji vlogi (ki jo je sodišču predložila na glavni obravnavi 12. 10. 2022) je tožeča stranka glede parcele 0001 99/49 navedla ravno to: da je ta nepremičnina dejansko opuščeno javno dobro, kar naj bi bilo razvidno s starih posnetkov Urbinfo na skici 2 (priloga A2), kjer naj bi se videlo, da v tem delu javnega dobra / ceste ni več. Iz dokaznega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje kot dokaz vpogledalo med drugim tudi prilogo A2, a vendar se do navedene trditve (ugovora opuščenega javnega dobra) ni opredelilo. To predstavlja absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero izrecno opozarja pritožba, zaradi česar je v tem delu pritožba utemeljena.

11. Pritožbeno sodišče je zato moralo v delu, ki se nanaša na parcelo 0001 99/49, ugoditi pritožbi in sklep sodišča prve stopnje v tem obsegu razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Če bi pritožbeno sodišče samo odpravljalo ugotovljeno kršitev, bi se šele na pritožbeni stopnji prvič opredeljevalo do dejanskih navedb tožnika (ugovora opuščenega javnega dobra). Po opravljanjem tehtanju po strogem testu sorazmernosti med pravico do pritožbe, ki je v našem pravnem redu zagotovljena v 25. členu Ustave RS, in pravico do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave in 6. členu EKČP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi dokončno sojenje pred sodiščem druge stopnje nesorazmerno poseglo v pravico strank do pravnega sredstva.

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Dokazni predlog se lahko zavrne kot nepotreben, če je dejstvo, ki naj bi se ugotavljalo s tem dokazom, že ugotovljeno z drugimi izvedenimi dokazi ali pa če zatrjevano dejstvo sploh ni relevantno za odločitev v konkretnem sporu. 2 Peti odstavek I. točke tožbe. 3 Pritožba v tem delu utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje zapisalo napačno številko parcele 0002/55 namesto 0002 99/55, kar pa na pravilnost odločitve ne vpliva. 4 Tako npr. VSL sklep I Cp 3384/2013, VSL Sklep I Cp 2103/2018. 5 Glej VSL sklep I Cp 752/2003, VSL sklep II Cp 1506/2013.