Jedro

S sklepom, s katerim je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, je bil končan postopek pred sodiščem prve stopnje, zato bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o stroških postopka. Neodločitev o stroškovnem zahtevku pa je podlaga za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani dopolnjeni sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dopolnilnim sklepom sklep I Pg 122/2008 z dne 31.5.2012 dopolnilo tako, da se v izreku doda drugi odstavek, ki se glasi: „Tožeča stranka mora v petnajstih dneh od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki njene stroške postopka v znesku 1.429,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti določenega v tem izreku, do plačila.“

2. Tožeča stranka je zoper dopolnilni sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v prvem odstavku 338. člena ZPP, predvsem zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in odloči, da se izpodbijani dopolnilni sklep razveljavi ter vloga tožene stranke za izplačilo sodnih stroškov zavrže ter da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od odločitve pritožbenega sodišča dalje do plačila.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep ter tožeči stranki naloži povrnitev stroškov pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe dalje do plačila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje dne 31.5.2012 opravilo glavno obravnavo in jo tega dne končalo ter odločilo, da odločba izide pisno. Iz zapisnika naroka za glavno obravnavo izhaja, da je tožena stranka pred zaključkom glavne obravnave v spis vložila stroškovnik, ki se nahaja na listovni številki 92. Sodišče prve stopnje je nato pisno izdalo sklep opr. št. I Pg 122/2008-35 z dne 31.5.2012, s katerim je tožbo zavrglo, ni pa odločilo o stroških postopka. Navedeni sklep je bil toženi stranki vročen 5. julija 2012, nato je tožena stranka 11.7.2012 podala sodišču predlog za izdajo dopolnilnega sklepa (listina številka 97 v spisu), s katerim naj odloči o priglašenih stroških postopka tožene stranke.

6. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke pravilno obravnavalo kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa v zvezi s sklepom z dne 31.5.2012, saj sodišče prve stopnje z navedenim sklepom, s katerim je bil postopek pred sodiščem prve stopnje končan, ni odločilo o stroških postopka. S sklepom, s katerim je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, je bil končan postopek pred sodiščem prve stopnje, zato bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o stroških postopka (4. odstavek 163. člena ZPP). Neodločitev o stroškovnem zahtevku pa je podlaga za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa v smislu prvega odstavka 325. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP.

7. Tožena stranka je torej povrnitev stroškov postopka zahtevala pravočasno do konca glavne obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških (v skladu s tretjim odstavkom 163. člena ZPP) ter je pravočasno vložila tudi predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, v roku 15 dni od prejema sklepa o zavrženju tožbe. Pritožbene navedbe, da tožena stranka ni zahtevala povrnitve stroškov do 31.5.2012 ter je zato njena zahteva z dne 12.7.2012 prepozna, so glede na zgoraj navedeno neutemeljene. Materialno pravno zmotno pa je tudi pritožbeno stališče, da je dopolnilni sklep o stroških možno izdati samo v primeru, če bi sodišče o delu stroškov že odločilo s sklepom, s katerim je zaključilo postopek, ne pa v primeru, ko o stroških sploh ni odločalo, sicer pa ne, saj kaj takega ne izhaja niti iz gramatikalne razlage 1. odstavka 325. člena ZPP, ki izrecno govori „o delu zahtevka“, kaj šele iz teleološke razlage navedenega določila.

8. Na pravilnost izpodbijane odločitve tudi ne vpliva zatrjevana napačna označba tožeče stranke v besedilu obrazložitve dopolnilnega sklepa, namesto tožene stranke, saj je očitno, da gre pri tem le za napako pri navedbi stranke (tožeča namesto tožena stranka), razlogi izpodbijanega sklepa pa so upoštevaje odločitev o glavni stvari dovolj jasni, da sodišče s tem ni zagrešilo očitane kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Ker so pritožbeni razlogi neutemeljeni, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k odločitvi o zadevi, zato stroški odgovora na pritožbo niso stroški, potrebni za pravdo in tožena stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP).