Jedro

Izhodišče za presojo koristi otrok je v tem, da naj varstvo in vzgoja otrok potekata tako, da življenjska skupnost staršev še vedno obstaja. Starša sta enako odgovorna za vzgojo in razvoj njunih otrok. Kot je pravilno povzelo tudi prvo sodišče, naj bo prvenstvena rešitev skupno varstvo in vzgoja otrok. Odločitev o skupnem varstvu in vzgoji ni na mestu le v primeru, da bi bila ogrožena korist otrok.

Pritožba utemeljeno graja odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena. Dejanske ugotovitve prvega sodišča kažejo, da so preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca občutno boljše od predlagateljičinih. Za oceno njunih preživninskih zmožnosti ni odločilna matematična analiza njunih prihodkov, ampak njune pridobitne zmožnosti

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi ter se IV. in V. točka sklepa sodišča prve stopnje spremenita tako, da se glasita: "IV. Udeleženca sta dolžna od 8. 1. 2021 dalje kriti mesečne potrebe njunih otrok v višini 410,00 EUR za hčerko A. A., 280,00 EUR za sina B. B. in 360,00 EUR za hčerko C. C., do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih v skladu s količnikom uskladitve preživnin, ki ga v Uradnem listu RS objavi minister, pristojen za družino, in obvestilom pristojnega centra za socialno delo. Udeleženca sta dolžna kriti te preživninske obveznosti v razmerju 60 % (nasprotni udeleženec): 40 % (predlagateljica).

V. Nasprotni udeleženec je dolžan plačati predlagateljici za januar 2021 81,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2021 do plačila ter za vsak mesec v obdobju od februarja 2021 do avgusta 2021 105,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega zneska od 16. dne v tekočem mesecu do plačila.

Nasprotni udeleženec je dolžan plačevati predlagateljici od 1. 9. 2021 dalje 105,00 EUR mesečno do vsakega 15 dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila, do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih v skladu s količnikom uskladitve preživnin, ki ga v Uradnem listu RS objavi minister, pristojen za družino, in obvestilom pristojnega centra za socialno delo."

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Udeleženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom razvezalo zakonsko zvezo udeležencev (I. točka izreka). Mladoletne otroke udeležencev je zaupalo v skupno varstvo in vzgojo udeležencema, pri čemer je določilo, da mati skrbi za otroke ob torkih, četrtkih in vsak drugi vikend od petka do nedelje, oče pa skrbi za otroke ob ponedeljkih, sredah in vsak drugi vikend od petka do nedelje. Sklenilo je tudi, da otroci preživijo počitnice pri vsakem staršu polovico, praznike pa preživijo izmenično pri vsakem staršu (II. točka izreka). Določilo je stalni naslov bivališča otrok na vsakokratnem stalnem naslovu matere (III. točka izreka). Odločilo je tudi, da sta predlagateljica in nasprotni udeleženec dolžna od 8. 9. 2021 dalje plačevati preživnino za otroke, in sicer za A. A. v višini 205,00 EUR, za B. B. v višini 140,00 EUR in za C. C. v višini 180,00 EUR mesečno (IV. in V. točka izreka). V ostalem je zavrnilo predloga predlagateljice in nasprotnega udeleženca, kar sta zahtevala več ali drugače (VI. točka izreka). Sklenilo je še, da udeleženca krijeta svoje stroške postopka (VII. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu predlagateljice. Navaja, da med udeležencema ni nobene komunikacije. Nasprotni udeleženec za otroke ne skrbi tudi tedaj, ko bi to moral. Prvo sodišče je spregledalo mnenje centra za socialno delo. Njegovo mnenje ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja. Nasprotni udeleženec mnenja ni grajal, ampak je le pavšalno vztrajal pri skupnem starševstvu. Izpodbijani sklep jemlje iz mnenja le to, kar mu ustreza, preostali del mnenja pa izpusti. A. A. je izpovedala, da želi biti en teden pri enem, drug teden pri drugem staršu. Na sodišču je bila v veliki stiski. Ni bila sposobna neobremenjeno izpovedati. Sodišče bi moralo upoštevati duševno stisko otroka. Hčerka tudi ni povedala po resnici, ko je govorila o tem, da nič ne ve o nasilju nasprotnega udeleženca do predlagateljice. Iz vpogleda v kazenski spis je razvidno, da je v družini bilo nasilje nasprotnega udeleženca. Priče so verodostojno izpovedale o nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, do teh dokazov pa se prvo sodišče ni opredelilo. Za uspešno izvajanje skupnega varstva in vzgoje je potrebna visoka raven sporazumevanja in usklajevanja med staršema, česar pri udeležencih ni. Iz dejstva, da udeleženca z otroci živita še vedno na istem naslovu, sodišče dela napačne zaključke. Gre za težavno situacijo, saj noben od udeležencev nima sredstev, da bi se odselil. Predlagateljica je že doslej pretežno skrbela za otroke, kar je potrdil tudi nasprotni udeleženec. Pravilno bi bilo, da se varstvo in vzgoja otrok zaupa predlagateljici. Napačna je tudi odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena med udeležencema. Nasprotni udeleženec je preživninsko bistveno sposobnejši od predlagateljice, česar sodišče ni upoštevalo. Na mesečni ravni ima nasprotni udeleženec za vsaj 3.000,00 EUR izdatkov. Trdil je, da ima dohodke le v višini 1.500,00 EUR, preostali del dohodkov pa prejema iz naslova fiktivnih potnih nalogov. V primerjavi s predlagateljico ima še enkrat višje dohodke. Pri ugotavljanju preživninske zmožnosti se krediti in leasing obveznosti ne upoštevajo. Sodišče ni upoštevalo obdavčitve predlagateljice za dohodnino, zato je njen mesečni dohodek nižji, kot je to štelo sodišče. Nasprotni udeleženec skriva dejansko premoženje, kar je vidno tudi na primeru podjetja D. d. o. o. 3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Prvo sodišče je moralo glede varstva in vzgoje otrok udeležencev presoditi, katera odločitev je v ugotovljenih okoliščinah v večjo korist otrok; ali njihovo zaupanje v varstvo in vzgojo materi ali zaupanje otrok v skupno varstvo in vzgojo njihovih staršev. Izhodišče za presojo koristi otrok je v tem, da naj varstvo in vzgoja otrok potekata tako, da življenjska skupnost staršev še vedno obstaja. Starša sta enako odgovorna za vzgojo in razvoj njunih otrok. Kot je pravilno povzelo tudi prvo sodišče, naj bo prvenstvena rešitev skupno varstvo in vzgoja otrok. Odločitev o skupnem varstvu in vzgoji ni na mestu le v primeru, da bi bila ogrožena korist otrok. Skupno varstvo in vzgoja otrok je v nasprotju z njihovimi koristmi, če med staršema obstaja tako visoka stopnja konflikta, da ogroža otroke.

6. Prvo sodišče je ugotovilo, da je komunikacija med udeležencema porušena in da gre v njunem razhodu za visoko konflikten odnos. Njuna zveza je začela razpadati že v letu 2018, dokončno pa sta se udeleženca kot zakonska partnerja dejansko razšla konec leta 2019. Udeleženca sta si v času njune zveze porazdelila vlogi v družini; za otroke in gospodinjstvo je večino časa skrbela predlagateljica, nasprotni udeleženec pa je bil bolj angažiran v njuni gospodarski družbi (in zato več časa odsoten od doma), v kateri je še vedno zaposlena oziroma z njo poslovno sodeluje tudi predlagateljica. Po njunem dogovoru je bila predlagateljica manj obremenjena s službenimi obveznostmi (delala je okoli 4 ure dnevno), da se je lahko v večji meri posvečala družinskim obveznostim. Center za socialno delo je podal mnenje, da je v največjo korist otrok, da se zaupajo predlagateljici v varstvo in vzgojo, čemur prvo sodišče ni sledilo. Ugotovljene okoliščine je celovito presojalo in ocenilo, da je v tem trenutku v največjo korist otrok, da se zaupajo udeležencema v skupno varstvo in vzgojo. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je takšna odločitev pravilna.

7. Prvo sodišče je izčrpno obrazložilo odločitev o skupnem varstvu in vzgoji, pri čemer se je oprlo na naslednja odločilna dejstva. Otroci imajo radi oba starša, ki ju doživljajo kot pomembni figuri navezanosti. Do obeh izražajo pozitivna čustva in se pri obeh počutijo dobro. Tekom postopka sta se udeleženca dogovorila o enakovredni porazdelitvi skrbi za otroke (na enak način kot je odločilo tudi prvo sodišče - II. točka izreka sklepa). Udeleženca in otroci še vedno živijo pod isto streho, v njuni hiši, takšen položaj pa bo glede na ugotovljene okoliščine očitno trajal še naprej, saj morebitna prodaja hiše ali odselitev enega od udeležencev v bližnji prihodnosti (še vedno) ni aktualna. Predlagateljica kot s. p. še vedno ostaja v stalnem poslovnem razmerju z gospodarsko družbo udeležencev. Otroci so vsakodnevno v stikih z obema staršema, ki se v starševski skrbi dopolnjujeta, saj vsak od njiju občasno poskrbi za otroke tudi tedaj, ko so po „razporedu“ sicer pri drugem staršu. Otroci so se na tak ritem „prehajanja“ starševske skrbi navadili in jim takšna umiritev razmer nedvomno ustreza, ob dejstvu, da si želijo več časa kot doslej preživeti z očetom (z obema staršema enako). Takšno izvrševanje starševske skrbi v času tega postopka je v bistvu pomenilo, da sta udeleženca dejansko izvrševala skupno varstvo in vzgojo. To po drugi strani tudi pomeni, da se je konflikten odnos med udeležencema v določeni meri le umiril, kar je v prvi vrsti v korist njunih otrok. Ob tem je bilo ugotovljeno, da oba starša izkazujeta pomembne starševske veščine in vrline. Omeniti velja še, da iz mnenja centra za socialno delo izhaja, da je podal svoj odgovor (da je v največjo korist otrok, da se zaupajo materi v varstvo in vzgojo) tudi ob predvidevanju, da se bosta udeleženca v kratkem razšla v smislu odselitve enega ali drugega, kar se ni zgodilo.

8. Prvo sodišče je kritično presojalo tudi mnenje centra za socialno delo, pri čemer nanj ni bilo vezano. Izpoved mladoletne A. A. je prvo sodišče dokazno ocenilo v skladu z 8. členom ZPP. Pritožbeni očitki o neresničnosti njene izpovedbe niso izkazani. Prvo sodišče se je opredelilo tudi do predlagateljičinih trditev o nasilju nasprotnega udeleženca nad njo (teh trditev predlagateljica v svojih vlogah niti ni konkretizirala, ampak se je zgolj sklicevala na listine, ki jih je predložila v dokazne namene). Ocenilo je, da naj bi šlo za dogodke v preteklih letih, pri čemer ni ugotovilo, da bi bili otroci v tem pogledu ogroženi (bili so navzoči le pri prepiru med udeležencema, kar je bilo za otroke neprijetno, ni pa bilo ogrožajoče), center za socialno delo pa je v zvezi s tem podal oceno o nizki stopnji ogroženosti predlagateljice. Posilstva predlagateljica ni zatrjevala in je pritožba v tem delu protispisna (iz predložene kazenske ovadbe predlagateljice sicer izhaja, da naj bi nasprotni udeleženec v noči 18. 5. 2020 hotel na grob način doseči, da bi bila s predlagateljico intimna, a se je predlagateljica temu uprla). V januarja 2018 (bila sta na dopustu v Avstriji, brez otrok) je bil po navedbah predlagateljice v kazenski ovadbi nasprotni udeleženec fizično nasilen do nje (nasprotni udeleženec jo je zgrabil z rokama in jo porinil na ležalnik), kar je prav tako obsojanja vredno, a glede na časovno odmaknjenost dogodka in vse ostale ugotovljene okoliščine o razmerah v družini udeležencev v času tega postopka ne more utemeljevati drugačne odločitve o varstvu in vzgoji otrok.

9. Pritožba utemeljeno graja odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena. Dejanske ugotovitve prvega sodišča kažejo, da so preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca občutno boljše od predlagateljičinih. Za oceno njunih preživninskih zmožnosti ni odločilna matematična analiza njunih prihodkov, ampak njune pridobitne zmožnosti. Nasprotni udeleženec pridobiva znaten del prihodkov tudi iz naslova potnih stroškov, saj drugače ne bi mogel pokrivati vseh izdatkov, zlasti iz naslova kredita za hišo (gre za skupen strošek v zvezi s skupnim premoženjem udeležencev, katerega očitno še nista razdelila in ga ni mogoče v celoti upoštevati pri oceni preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca) in leasinga za dve vozili, pri čemer ne gre za majhne mesečne obveznosti. Poleg poslovanja v okviru družbe E. d.o.o. nasprotni udeleženec posluje tudi preko družbe D. d.o.o., za katero je izpovedal, da naj bi se preko nje tržile še druge stvari. Po oceni pritožbenega sodišča pravilna porazdelitev preživninskega bremena terja, da nasprotni udeleženec krije 60 % ugotovljenih potreb otrok, predlagateljica pa 40 %. To velja za celotno obdobje od vložitve predloga predlagateljice.

10. Ugotovljene mesečne potrebe otrok znašajo 410,00 EUR (A. A.), 280 EUR (B. B.) in 360,00 EUR (C. C.). Prvo sodišče je ugotovilo, da sta udeleženca izpolnila svojo preživninsko obveznost za nazaj (od vložitve predloga do zadnjega naroka oziroma 31. 8. 2021), to pa v enakih deležih (vsak polovico). Te ugotovitve noben udeleženec ni izpodbijal. Za izravnavo preživninskega bremena za preteklo obdobje mora nasprotni udeleženec zato povrniti predlagateljici 10 % potreb otrok v tem obdobju (41,00 EUR + 28,00 EUR + 36,00 EUR, skupno 105,00 EUR mesečno), kar pomeni za januar 2021 sorazmeren znesek 81,29 EUR glede na datum vložitve predloga predlagateljice (105 EUR x 24 dni : 31 dni), za ostale mesece od februarja do avgusta 2021 pa po 105,00 EUR mesečno, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila. Za naprej, od 1. 9. 2021 dalje, je nasprotni udeleženec dolžan plačevati predlagateljici 105,00 EUR mesečno, do vsakega 15. dne v tekočem mesecu, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, do prve uskladitve preživnin, nato pa v valoriziranih zneskih.

11. Pritožbeno sodišče je v izreku določilo deleža, v katerih sta udeleženca dolžna prispevati h kritju potreb otrok. Pritožbeno sodišče meni, da se bosta starša (glede na to, da oba določene potrebe krijeta tudi s plačili položnic za razne stroške) sposobna sama dogovoriti, na kakšen način bosta pokrivala izdatke v okviru njunega preživninskega bremena (60 % oče, 40 % mati).

12. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov delno ugodilo pritožbi ter spremenilo izpodbijani sklep, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep prvega sodišča, ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso bili podani (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

13. Predlagateljica je delno uspela s pritožbo, pri čemer je pritožbeno sodišče s svojo odločitvijo sledilo koristi otrok, kar je bilo tudi v interesu obeh staršev. Udeleženca zato krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (105. člen Zakona o nepravdnem postopku).