Jedro

Zahtevanim formalnim pogojem iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP predlagateljica ni zadostila. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki upravičuje odločanje Vrhovnega sodišča tega, je nepopoln.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Toženka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi tožnika in sodbo sodišča prve stopnje, po kateri je bil določen delež tožnika 3/10, toženke pa 7/10, spremenilo tako, da sta deleža pravdnih strank na stanovanju K., ki predstavlja njuno skupno premoženje, enaka. Meni, da je bilo napačno uporabljeno materialno in procesno pravo, pri čemer gre za pomembno pravno vprašanje, zlasti z vidika pravne varnosti, saj odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženkina mati zagotovila denarna sredstva za nakup stanovanja v višini 41,23% kupnine, 58,77 % pa pravdni stranki. Sodišče druge stopnje pa je nekritično in poenostavljeno sledilo tožniku, da naj bi toženka ne podala ugovora višjega deleža na skupnem premoženju, zaradi česar je sodbo spremenilo in mu prisodilo ½ delež. S tem mu je prisodilo tudi del njenega posebnega premoženja in prekoračilo tožbeni zahtevek tožnika, saj mu je prisodilo tudi del posebnega premoženja toženke, ki ga ni zahteval in tudi ni mogel zahtevati. V tem delu je sodba sodišča druge stopnje tudi sama s sabo v nasprotju. Vrhovno sodišče je že odločilo, da je stanovanje, tudi če je kupljeno v času zakonske zveze, posebno premoženje zakonca, kadar je ta v nakup vložil svoje posebno premoženje, bodisi premoženje, ki ga je prinesel v zakon, bodisi premoženje, ki ga je dobil v času trajanja zakonske zveze, vendar ne z delom. Ne strinja se s stališčem , da ni dala ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. To je zatrjevala ves čas postopka, ko je obrazložila in predlagala izvedbo dokazov, da je le ona vodila gospodinjstvo, skrbela za stanovanje, kuhala, likala, tožnik pa je po delovnem času vedno odhajal k svoji materi. Vse breme gospodinjstva je bilo na toženki. Opozarjala je tudi, da je sama pridobila stanovanjsko pravico na stanovanju in sklenila kupoprodajno pogodbo še pred izvenzakonsko skupnostjo s tožnikom, zaradi česar je imela znižano kupnino 30 %. Vsaj tolikšen delež bi moralo sodišče upoštevati kot njen višji prispevek. Brez dediščine toženke in denarnih sredstev njene matere pravdni stranki ne bi mogli plačati kupnine. Nobeno sodišče ne pove, kako je prišlo do višine posebnega premoženja toženke v višini 41,23 % stanovanja, in na podlagi česa je zaključilo, da je nastopila izvenzakonska skupnost. 2. Predlog ni popoln.

3. Po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP pa so določene stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije: stranka mora natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. Zahtevanim formalnim pogojem predlagateljica ni zadostila. V svoji vlogi namreč ni opredelila, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče, prav tako je izostala natančna in konkretna navedba okoliščin, ki bi kazale na pomembnost spornih pravnih vprašanj za pravni red v celoti. Predlagateljica sicer trdi, da naj bi sodna odločba odstopala od sodne prakse Vrhovnega sodišča, vendar ne navede opravilnih številk zadev, kot ji to nalaga določilo petega odstavka 367.b člena ZPP. Toženka pretežno utemeljuje, v čem naj bi bila sodba druge stopnje napačna, uveljavljanje revizijskih razlogov pa samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki upravičuje odločanje Vrhovnega sodišča tega, je nepopoln.

4. Ker torej predlog ne izpolnjuje formalnih zahtev iz četrtega in petega odstavka 367.b člena ZPP, ga je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka istega člena ZPP zavrglo.