Jedro

Zaznamba sklepa o izvršbi ni procesna ovira, ki bi preprečevala dovolitev prenosa lastninske pravice na podlagi predloga, ki je bil vložen po vpisu zaznambe v zemljiško knjigo. Povedano drugače, če je v zemljiški knjigi zaznamba zastavne pravice na podlagi sklepa o izvršbi, se lahko izvršba zaradi izterjave denarne terjatve, ki je predmet sklepa o izvršbi, opravi tudi proti osebi, ki je nepremičnino pridobila (vložila predlog za vknjižbo lastninske pravice) po trenutku zaznambe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom odločilo, da se izvršba na 1/2 nepremičnin (prej v lasti dolžnika), navedenih v izreku sklepa, kar v naravi predstavlja 1/2 stanovanjske stavbe in kmetijskih zemljišč, nadaljuje s hipotekarno dolžnico VP.

2. Zoper takšno odločitev se pritožujeta dolžnik in hipotekarna dolžnica. V pritožbenem predlogu se zavzemata za razveljavitev izpodbijanega sklepa. Po njunem je sklep sodišča prve stopnje nepravilen in nezakonit. Pojasnita, da hipotekarna dolžnica ni edina lastnica nepremičnin navedenih v izreku izpodbijanega sklepa, zato niso izkazani pogoji skladno s četrtim odstavkom 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) o pravnem nasledstvu glede posameznih predmetov izvršbe.

3. Drugi upnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim razlogom ter predlaga zavrnitev pritožb in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkušalo pravilnost izpodbijanega sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 366. istega zakona ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je potem, ko je ugotovilo, da je VP nova lastnica predmetov izvršbe (prej dolžnikovih solastnih deležev 1/2 nepremičnin vpisanih v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Mariboru z ID znaki, kot to izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa), odločilo, da je le ta skladno z določilom 24. člena ZIZ po samem zakonu vstopila v izvršbo namesto prejšnjega dolžnika (glede teh predmetov), saj zastavna pravica, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi, učinkuje zoper vsakokratnega poznejšega lastnika nepremičnin (drugi odstavek 170. člena ZIZ). Upnik od take dolžnice - hipotekarne dolžnice ne more zahtevati plačila dolga, zahteva pa lahko prodajo nepremičnin, iz katerih se bo poplačal. Pritožbeno sodišče zaključkom sodišča prve stopnje v celoti pritrjuje ter se v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje, glede na pritožbena izvajanja pa še dodaja:

7. Kot je razvidno iz k spisu priloženih listin in kar pravilno povzema sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je hipotekarna dolžnica pridobila (so)lastninsko pravico na nepremičninah, ki so bile že pred tem predmet izvršilnega postopka, torej na že obremenjenih nepremičninah. Po drugem odstavku 170. člena ZIZ zastavna pravica oziroma prej poplačilna pravica, pridobljena ob zaznambi sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, učinkuje tudi zoper vsakokratnega poznejšega (so)lastnika nepremičnine. Zaznamba sklepa o izvršbi namreč ni procesna ovira, ki bi preprečevala dovolitev prenosa lastninske pravice na podlagi predloga, ki je bil vložen po vpisu zaznambe v zemljiško knjigo. Povedano drugače, če je v zemljiški knjigi zaznamba zastavne pravice na podlagi sklepa o izvršbi, se lahko izvršba zaradi izterjave denarne terjatve, ki je predmet sklepa o izvršbi, opravi tudi proti osebi, ki je nepremičnino pridobila (vložila predlog za vknjižbo lastninske pravice) po trenutku zaznambe. Ker je bila ob vpisu lastninske pravice na VP v zemljiški knjigi že opravljena zaznamba izvršilnega postopka v smislu 170. člena ZIZ, je pritožnica pridobila lastninsko pravico na solastnem deležu 1/2 spornih nepremičnin, obremenjeno z zastavno pravico. Tako je postala hipotekarna dolžnica, od katere lahko upnika zahtevata prodajo nepremičnin, s katere se bo dolg poplačal (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-2324/08). Navedena obrazložitev izkazuje, da obstaja pravna podlaga za nadaljevanje izvršbe glede posameznih predmetov izvršbe v smislu četrtega odstavka 24. člena ZIZ, ki predstavljajo solastninski delež VP do 1/2 na nepremičninah navedenih v izreku izpodbijanega sklepa, zato je pavšalna pritožba dolžnika in hipotekarne dolžnice, da je sklep sodišča prve stopnje nezakonit, neutemeljena. Glede na pritožbena izvajanja je še dodati, da iz izpiskov iz zemljiške knjige za nepremičnine, ki so navedene v izreku izpodbijanega sklepa, izhaja, da je zgolj hipotekarna dolžnica njihova lastnica.

8. Glede na navedeno pritožba dolžnika in hipotekarne dolžnice ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. O stroških pritožbenega postopka ni bilo odločeno, ker jih dolžnik, hipotekarna dolžnica ter drugi upnik niso priglasili (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).