Varstvo pred prekritim zvočnim snemanjem

Datum

16.07.2024

Številka

07120-1/2024/256

Kategorije

Obdelava OP javnih uslužbencev in funkcionarjev, Upravni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da naj bi stranski udeleženec v okviru konkretnega pritožbenega postopka akt, kot dokaz priložil prekrito posnet telefonski pogovor z uradnico, ki je sodelovala pri pripravi odločbe, ki se v pritožbenem postopku izpodbija. Zanima vas, kaj lahko glede prekritega snemanja storite, saj menite, da je prekrito snemanje uradne osebe s strani stranskega udeleženca neustrezno.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše nezavezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

1.1. Pravica do komunikacijske zasebnosti sodi med širšo pravico do zasebnosti, ki jo lahko posameznik uveljavlja zgolj pred pristojnimi sodišči. IP namreč za nadzor nad posegom v pravico do komunikacijske zasebnosti ni pristojen.

2.2. IP se niti ne more, niti ne sme opredeljevati do vprašanj ustreznosti vodenja pritožbenega upravnega postopka pri drugih organih, niti do vprašanja dovoljene uporabe na skrivaj posnetega zvočnega posnetka v pritožbenem postopku.

3.3. Glede na stališče Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-40/12 z dne 11. 4. 2013 na skrivaj posnetega zvočnega posnetka v nasprotju z ustavnimi garancijami, tj. brez privolitve posameznika, ki je bil sneman, praviloma ni mogoče šteti za zakonito pridobljen dokaz in se ga kot takega ne sme uporabiti kot dokaz v postopku, ki bi vplival na končno odločitev organa.

Obrazložitev

IP uvodoma pojasnjuje, da zvočnega snemanja ZVOP-2 izrecno ne ureja. Če bi pri snemanju sicer nastajala zbirka osebnih podatkov (torej posnetek s katerega bi bilo možno razbrati oz. določiti konkretnega posameznika), bi bilo treba upoštevati določila Splošne uredbe oz. ZVOP-2; torej za obdelavo osebnih podatkov zagotoviti ustrezno pravno podlago glede na 6. člen Splošne uredbe in pri tem upoštevati vsa načela varstva osebnih podatkov. Četudi pa ne bi šlo za obdelavo osebnih podatkov bi pa lahko prekrito zvočno snemanje pomenil poseg v širšo pravico do zasebnosti (t.i. komunikacijsko zasebnost). Ob tem IP pojasnjuje, da je pristojen zgolj za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov (t.j. informacijsko zasebnost) in ga ureja 38. člen Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Pravica do komunikacijske zasebnosti pa sodi v širšo pravico do zasebnosti, ki jo lahko posameznik uveljavlja pred pristojnimi sodišči. Izvajanje neupravičenega zvočnega snemanja je lahko v določenih primerih lahko kaznivo dejanje po 137. členu KZ-1 (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20, v nadaljevanju KZ-1), ki se preganja na predlog, tega pa je potrebno podati na pristojni organ pregona (Policija RS, državno tožilstvo...).

IP tudi poudarja, da ni pristojen za komentiranje vodenja upravnih postopkov. Skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS, št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013, IP tudi tako ne sme izvajati inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične upravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter v njih ne sme preverjati, ali se v konkretnih upravnih postopkih ustavno-skladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Pristojnost vodenja upravnih postopkov, kamor spada tudi vprašanje upoštevanja predlaganih dokazov (posredovanega zvočnega posnetka) v okviru pritožbenega postopka je namreč zgolj na organu, ki upravni postopek vodi. V zvezi z vprašnji glede vodenja upravnega postopka se lahko sicer obrnete na za to pristojno resorno ministrstvo (Ministrstvo za javno upravo). Konkretneje področje upravnega poslovanja in upravnega postopka pokriva Sektor za splošni upravni postopek in upravno poslovanje.

V kontekstu nezakonito pridobljenih dokazov znotraj upravnih postopkov (npr. upoštevanje na skrivaj posnetega telefonskega pogovora) vas napotujemo na odločbo Ustavnega sodišča RS v zadevi št. U-I-40/12 z dne 11. 4. 2013) v katerem je Ustavno sodišče RS zavzelo stališče, da je treba pri izvajanju dokazovanja v upravnih zadevah slediti ustavnim garancijam, da so pridobljeni dokazi zakoniti. Na skrivaj posnetega zvočnega posnetka, v nasprotju z ustavnimi garancijami, tj. brez privolitve posameznika, ki je bil sneman, praviloma ni mogoče šteti za zakonito pridobljen dokaz in ga kot takega uporabiti kot dokaz v postopku, ki bi vplival na končno odločitev organa (več o tem sicer glej primer Uporaba (ne)zakonitih dokazov na Upravni svetovalnici).

V upanju, da so vam bili naši napotki v pomoč, vas lepo pozdravljamo.

Pripravil

Grega Rudolf, asistent svetovalca pri IP

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka