Jedro

Intervenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo (prvi odstavek 201. člena ZPP). Ker se je pritožnica tožeči stranki pridružila šele v pritožbenemu postopku, ne more uspeti s pritožbenim razlogom, da ji ni bila dana možnost obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

V preostalem delu pritožba konkretnih kršitev sodišču prve stopnje ne očita, čeprav je na pritožnici breme utemeljitve pritožbe (3. točka 335. člena ZPP). Ker pritožnica konkretno ni navedla, katera dejstva so v izpodbijani sodbi zmotno ugotovljena, kateri razlogi glede odločilnih dejstev so izostali, kateri razlogi so v nasprotju s predloženimi dokazi, je pritožba v preostalem delu brez razlogov, višje sodišče pa se je omejilo na preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti sklepov št. 1, 2, 3, 4, 7 in 8 skupščine z dne 20. 4. 2021 in 21. 4. 2020 in na razveljavitev sklepov št. 1, 2, 3, 4, 7 in 8 skupščine z dne 20. 4. 2021 in 21. 4. 2020 ter tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne pravdne stroške.

2. Zoper sodbo se je pritožila stranska intervenientka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in predlagala razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbenih razlogov in potrditev izpodbijane sodbe. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

4. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo pritrdila pritožbenim razlogom in predlogu, da se izpodbijana sodba razveljavi in vrne v ponovno odločanje.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki (prvi odstavek 199. člena ZPP). Intervenient lahko vstopi v pravdo ves čas postopka vse do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku ter ves čas postopka, ki se nadaljuje, ker je bilo vloženo izredno pravno sredstvo (drugi odstavek 199. člena ZPP). Intervenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. V nadaljnjem teku pravde ima pravico dajati predloge in opravljati vsa druga pravdna dejanja v rokih, v katerih bi lahko to storila stranka, ki se ji je pridružil (prvi odstavek 201. člena ZPP).

7. Neutemeljen je očitek tožene stranke, da je stranska intervenientka prepozno vložila pritožbo. Tožeči stranki je bila izpodbijana sodba vročena 28. 10. 2022 (povratnica k r. št. 20). A. A. je v vlogi, ki jo je oddala priporočeno po pošti 28. 11. 2022, priglasila stransko intervencijo na strani tožeče stranke in vložila pritožbo zoper izpodbijano sodbo. Upoštevajoč navedeno je na podlagi drugega odstavka 112. člena ZPP in prvega odstavka 333. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 201. člena ZPP pritožba stranske intervenientke pravočasna.

8. Intervenient mora sprejeti pravdo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo (prvi odstavek 201. člena ZPP). Ker se je pritožnica tožeči stranki pridružila šele v pritožbenemu postopku, ne more uspeti s pritožbenim razlogom, da ji ni bila dana možnost obravnavanja v postopku pred sodiščem prve stopnje (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Zato višje sodišče po vsebini ne odgovarja na posamezne očitke iz naslova, da pritožnici ni bila dana možnost sodelovanja na glavni obravnavi in kršena pravica do izjave o vloženih vlogah strank (prvi odstavek 360. člena ZPP). Neutemeljeno je tudi sklicevanje pritožnice na 204. člen ZPP, saj v obravnavanemu sporu ne tožeča ne tožena stranka sodišču nista podali predloga, da se pritožnico obvesti o pravdi. Sodišče je dolžno s potekom pravde seznanjati tretjo osebo šele takrat, ko ima ta položaj stranskega intervenienta. Stransko intervencijo pritožnice je sodišče prve stopnje dopustilo s sklepom z dne 13. 1. 2023. Pred vključitvijo v pravdo s prijavo intervencije pa sodišče pritožnice ni bilo dolžno obveščati o poteku postopka, ji pošiljati vabila na narok in vloge strank.

9. V preostalem delu pritožba konkretnih kršitev sodišču prve stopnje ne očita, čeprav je na pritožnici breme utemeljitve pritožbe (3. točka 335. člena ZPP). Preizkus pravilnosti prvostopenjske sodbe glede večine kršitev procesnega prava in glede zmotne ugotovitve dejanskega stanja višje sodišče opravi izključno v mejah pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP). Če pritožnica izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča, mora navesti vse tisto, kar po njenem mnenju podpira očitek, da je bila v okviru prvostopenjskega sojenja napravljena napaka. Ker pritožnica konkretno ni navedla, katera dejstva so v izpodbijani sodbi zmotno ugotovljena, kateri razlogi glede odločilnih dejstev so izostali, kateri razlogi so v nasprotju s predloženimi dokazi, je pritožba v preostalem delu brez razlogov, višje sodišče pa se je omejilo na preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ker tudi teh kršitev ni bilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10. Odgovor tožene stranke na pritožbo ni prispeval k odločitvi o pritožbi in je bil v tem smislu nepotreben (prvi odstavek 155. člena ZPP). Zato je višje sodišče odločilo, da tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).