Jedro

Zaključek organa za BPP o zavrnitvi prošnje za BPP za postopek izvensodnega poravnavanja je napačen oziroma vsaj preuranjen, saj je sodišče v sporih zaradi plačila odškodnine, kot je spor na podlagi vložene tožbe tožnika, ki je v teku, dolžno ponuditi strankam možnost mediacije, kar pomeni, da sta bili stranki te pravdne zadeve verjetno pozvani na sodelovanje v mediaciji.

Iz obrazložitve ne izhaja konkretizirano, katere primere sodne prakse za podobne poškodbe je organ za BPP uporabil za primerjavo s poškodbami tožnika (ki so posledica škodnega dogodka z dne 31. 1. 2024), hkrati v razlogih odločbe poškodbe, ki jih je utrpel tožnik, tudi niso konkretizirano opredeljene. Navedeno je le, da je ''med drugim utrpel hude poškodbe glave''.

Izrek

I.Tožbi se delno ugodi in se odpravi III. točka izreka v celoti ter IV. točka izreka odločbe Okrožnega sodišča, št. Bpp 143/2024 z dne 8. 4. 2024, v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje za izvensodni postopek, ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II.V preostalem se tožba zavrne.

III.Tožena stranka je dolžna povrniti stroške postopka tožeči stranki v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe toženi stranki, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Organ za BPP je v izpodbijanem zavrnilnem delu odločbe omejil najvišji znesek nagrade, ki bo izplačan izvajalcu brezplačne pravne pomoči, na 4.275 točk ter zavrnil prošnjo tožnika za BPP v delu za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo izvensodnega postopka, za postopek na drugi stopnji in za oprostitev stroškov postopka (sodnega izvedenca) (III. in IV. točka izreka).

2.V obrazložitvi je navedel, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s škodnim dogodkom z dne 31. 3. 2024, ko je A. A. napadel tožnika v ZPKZ ..., ki jo je obravnaval po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Prošnjo je v delu, ki se nanaša na postopek izvensodnega poravnavanja, zavrnil, ker takšen postopek med fizičnimi osebami ni predviden. Prošnjo je zavrnil tudi v delu, ki se nanaša na postopek pred sodiščem druge stopnje, ker ni jasno, ali bo postopek sploh potekal ter kakšno bo premoženjsko stanje tožnika takrat, enako velja tudi za postopek z izvedencem, saj lahko tožnik vloži prošnjo za te stroške, v kolikor bodo nastali. Organ je tudi omejil najvišjo izplačano nagrado. Glede na sodno prakso se vrednost spora v višini 200.000 EUR izkaže za pretirano (sicer je vrednost istovrstnih oziroma podobnih sporov 50.000 EUR), sploh glede na tožbene navedbe. Organ je upošteval, da je v povprečnem pravdnem postopku izvajalcu BPP v primeru vrednosti spora 50.000 EUR izplačana nagrada 4.275 točk, kar obrazloži po postavkah za izplačilo nagrade odvetniku kot izvajalcu pravne pomoči.

3.Tožnik je v tožbi navedel, da izpodbija odločbo v zavrnilnem delu (v zvezi s postavitvijo izvedenca, za zastopanje pred sodiščem druge stopnje, za izvensodni postopek ter omejitev nagrade na 4.275 točk). Ne drži, da naj bi šlo tožniku le 50.000 EUR odškodnine, saj je tožnik utrpel zelo hude telesne poškodbe (ki jih našteje), odpovedalo mu je več organov, ima trajne okvare organov in je gibalno omejen. Da je odškodnina primerna, kaže tudi odškodnina, ki jo je prejela družina Peterka za mld. otroka, ki je zaradi zdravniške napake utrpel poškodbe in je bila odškodnina slabih 740.000 EUR. Tožnik je v tej fazi omejil zahtevek, ker zdravljenje še poteka in izvedenec medicinske stroke še ni bil postavljen. Glede na vtoževan znesek je že z vložitvijo tožbe in pripravljalne vloge v celoti izčrpana nagrada odvetnika, kar pomeni, da ga ne bo mogel več zastopati in je s tem omejeno sodno varstvo tožnika. Postopek že teče. Toženka ga je neutemeljeno pozivala na predložitev dokazil o utemeljenosti zahtevka, saj je tožnik že v tožbi predložil vsa dokazila, pooblaščenec pa je tudi pojasnil trditveno in dokazno podlago tožnika v tožbi. Podana je kršitev 158. člena in 14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožnik materialni pogoj po ZBPP izpolnjuje, kar v primeru, če bo moral sam plačati odvetnika, to pomeni, da bo moral sam plačati odvetniške stroške, kar bo dodatno poglobilo njegove finančne težave in povzročilo, da ne bo imel stroškov za preživljanje. Tožnik je tudi diskriminiran v nasprotju z drugimi upravičenci do BPP, ki jim je v celoti ugodena BPP in katerim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij. S tem je bil kršen 14. člen Ustave v zvezi s 1. členom ZBPP. Z odločbo, št. BPP 645/2023 mu je bila dodeljena BPP za postopek III P 428/2023 proti Republiki Sloveniji oziroma ZPKZ Dob zaradi njihovega ravnanja. V tej odločbi ni omejitve glede nagrade. Tožnik je predlagal, da sodišče brez naroka njegovi tožbi ugodi, spremeni izpodbijano odločbo tako, da v celoti ugodi njegovi prošnji za BPP (brez omejitve nagrade), kot izbranega odvetnika pa določi odvetnika B. B. in toženki naloži povrnitev njegovih stroškov postopka. Tožnik je tudi podal predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

4.Toženka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

Odločitev sodišča

K I. in II. točki izreka

5.Tožba je delno utemeljena.

6.V tem primeru gre za vprašanje zakonitosti odločitve organa za BPP v zavrnilnem delu odločbe (III. in IV. točka izreka odločbe). Organ je tožnikovo prošnjo za BPP zavrnil za postopek izvensodnega poravnavanja, za postopek pred sodiščem druge stopnje in za postavitev izvedenca, omejil je tudi višino nagrade, ki bo izplačana izvajalcu BPP, na 4.275 točk.

7.Po 28. členu ZBPP se BPP dodeli praviloma v obsegu, kot jo uveljavlja prosilec in za čas, potreben glede na obliko, ki je bila dodeljena (prvi odstavek). Pristojni organ za BPP lahko: - določi drugačen obseg posameznih oblik brezplačne pravne pomoči, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat; - dodeli brezplačno pravno pomoč za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji); - določi oziroma omeji vrsto storitev oziroma število ur pravnega svetovanja; - omeji brezplačno pravno pomoč na določeno število ali vrsto dokaznih sredstev, ki so povezani z nesorazmernimi stroški; - iz razloga po prvi alineji prvega odstavka 24. člena tega zakona, upoštevaje izoblikovano sodno prakso, določi najvišji znesek brezplačne pravne pomoči, ki se v posamezni zadevi, za katero je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, kot strošek nudenja pravne pomoči, iz proračuna izplača upravičencu oziroma izvajalcu pravne pomoči (drugi odstavek).

8.Glede na citirano določbo ZBPP je organ za BPP torej smel delno ugoditi prošnji tožnika za BPP, vprašanje pa je, če je to utemeljil s pravilnimi in na zakonu utemeljenimi razlogi.

9.Sodišče se strinja z razlago organa za BPP, da lahko tožnik vloži novo prošnjo za BPP za stroške izvedenca, če bo ta postavljen za odločitev v pravdni zadevi, kot tudi za postopek pred sodiščem druge stopnje. Drži namreč, da ni gotovo, ali bo postopek pred sodiščem druge stopnje sploh potekal, kot tudi, da ni jasno, kakšno bo tožnikovo premoženjsko stanje v tem času.

10.Se pa sodišče ne strinja z odločitvijo organa za BPP, v delu, ko je prošnjo tožnika za BPP za postopek izvensodnega poravnavanja zavrnil iz razloga, ker takšen postopek med fizičnimi osebami ni predviden.

11.Kot izhaja iz podatkov spisa, je tožnik prošnjo za BPP vložil za zastopanje v pravdnem postopku (ki že teče) zaradi plačila odškodnine v višini 200.000 EUR iz naslova poškodb, pridobljenih v škodnem dogodku z dne 31. 1. 2024 v ZPKZ ... Zakon o alternativnem reševanju sporov (ZARSS) ureja reševanje sodnih sporov v okviru postopkov alternativnega reševanja sporov, ki jih na podlagi tega zakona strankam zagotavljajo sodišča (prvi odstavek 1. člena). ZARSS se uporablja v sporih iz gospodarskih, delovnih, družinskih in drugih civilnopravnih razmerij v zvezi z zahtevki, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo in se glede njih lahko poravnajo, razen če je s posebnim zakonom za posamezne od teh sporov določeno drugače (prvi odstavek 2. člena). Sodišče strankam ponudi možnost alternativnega reševanja spora v vsaki zadevi, razen kadar sodnik oceni, da v posamezni zadevi to ne bi bilo primerno (prvi odstavek 15. člena ZARSS). Na predlog strank, ki soglašajo, da se opravi poskus alternativne rešitve spora, lahko sodišče kadarkoli prekine sodni postopek za čas, ki ne sme biti daljši od treh mesecev, in stranke napoti v postopek alternativnega reševanja spora (drugi odstavek 15. člena ZARSS). Že iz citiranih določb ZARSS je razvidno, da je bil zaključek organa za BPP o zavrnitvi prošnje za BPP za to fazo postopka napačen oziroma vsaj preuranjen, saj je sodišče v tovrstnih sporih, kot je spor na podlagi vložene tožbe tožnika, ki je v teku, dolžno ponuditi strankam možnost mediacije, kar pomeni, da sta bili stranki te pravdne zadeve verjetno pozvani na sodelovanje v mediaciji. Tožbi je tako v tem delu treba ugoditi iz tega razloga.

12.Sodišče tudi pritrjuje tožniku v zvezi z odločitvijo organa za BPP o omejitvi najvišje višine nagrade na 4.275 točk (kar je sicer organ za BPP smel1). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je organ za BPP s tem v zvezi navedel, da ''iz primerov sodne prakse za podobne poškodbe izhaja, da bi bila utemeljena odškodnina 50.000 EUR, kar ustreza 57 zneskom minimalne plače, v kolikor bi sodišče ugotovilo, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen''. Zaključil je, da ''je postavljena odškodnina 200.000 EUR pretirana, sploh, ker iz tožbe ne izhaja, da bi tožnik trpel bistveno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ampak so navedbe glede tega povsem pavšalne''.

13.Tega zaključka organa za BPP pa po oceni sodišča ni mogoče preizkusiti. Iz obrazložitve namreč ne izhaja konkretizirano, katere primere sodne prakse za podobne poškodbe je organ za BPP uporabil za primerjavo s poškodbami tožnika (ki so posledica škodnega dogodka z dne 31. 1. 2024), hkrati v razlogih odločbe poškodbe, ki jih je utrpel tožnik, tudi niso konkretizirano opredeljene. Navedeno je le, da je ''med drugim utrpel hude poškodbe glave''. Po podatkih spisa (npr. iz tožbe tožnika zaradi plačila odškodnine v višini 200.000,00 EUR s pp z dne 9. 3. 2024, dane kot priloga k prošnji za BPP), je tožnik ob odpustu iz bolnišnice prejel naslednje diagnoze: zlom parietalne kosti s sirjenjem frontotemporalno, huda poškodba glave (epiduralni in subduralni hematom levo), neopredeljen padec, pljučna embolija z obremenitvijo desnega prekata/vstavitev vena cava filtra (2. 2. 2021), hipokaliemija, hiperkaliemija, akutno poslabšanje ledvične funkcije, pnevrnatoza želodca po vstavitvi nazogastrične cevke, Ogilvie sindrom, hipofosfatemija, rabdomioliza, v nadaljevanju tožnik navaja še trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Podobno oziroma enako uveljavlja tudi tožnik v tožbi. Glede na povedano odločitve organa za BPP v tem delu tako ni mogoče preizkusiti in je nezakonita iz tega razloga (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

14.Tožbenim navedbam, da je tožnik diskriminiran v primerjavi z vsemi drugimi upravičenci do BPP, katerim v dohodek ne štejejo otroških dodatkov in kmetijskih subvencij, njihovim prošnjam za BPP pa je v celoti ugodeno, zaradi česar je podana kršitev 14. člena Ustave RS, pa sodišče ne sledi. Materialni pogoj po ZBPP tožnik namreč izpolnjuje, kar ni sporno, citirana določba 28. člena ZBPP pa (kot že povedano) omogoča organu, da dodelitev BPP omeji na zgoraj naštete načine. Ali je bila dodelitev BPP na način, kot izhaja iz izpodbijane odločitve, opravljena pravilno v tem primeru, pa je sodišče presodilo zgoraj.

15.Sodišče je tako tožbi delno ugodilo in izpodbijano odločitev v III. točki izreka ter v IV. točki izreka v delu, ki se nanaša na zavrnitev prošnje za BPP v delu za pravno svetovanje in zastopanje za izvensodni postopek odpravilo na podlagi 4. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo v tem obsegu, sledeč četrtemu in petemu odstavku istega člena, vrnilo organu za BPP v ponovni postopek, v katerem bo moral organ odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti postopka in v tem delu o zadevi ponovno odločiti. V preostalem je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

16.Sodišče ni sledilo tožbenemu predlogu za odločitev v sporu polne jurisdikcije (tožnik je predlagal, da sodišče odločbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožnikovi prošnji za BPP in kot izbranega odvetnika določi odvetnika B. B.), saj za to glede na stanje spisa niso podani pogoji po prvem odstavku 65. člena ZUS-12.

17.O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, ker je tožnik predlagal, da sodišče odloči brez naroka, v zadevi pa tudi ni bilo sporno relevantno dejansko stanje (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

K III. točki izreka

18.Tožnik je uveljavljal tudi povrnitev stroškov postopka. Ker je s tožbo delno uspel, je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena brez oprave glavne obravnave in je tožnika v postopku zastopal odvetnik, se mu po drugem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 285,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV znaša 347,70 EUR. Stroške je toženka dolžna tožniku povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

19.Tožnik je prosil tudi za oprostitev plačila sodne takse. 1o. člen Zakona o sodnih taksah med drugim določa, da se taksa ne plača v postopkih odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Sodišče zato ni posebej odločalo o tožnikovem predlogu, ker je tožnik oproščen plačila sodne takse že po samem zakonu.

-------------------------------

1Glej zgoraj peto alinejo drugega odstavka 28. člena ZBPP;

2Sodišče sme upravni akt odpraviti in s sodbo odločiti o stvari, če narava stvari to dopušča in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje, še zlasti, če: 1. bi odprava izpodbijanega upravnega akta in novi postopek pri pristojnem organu prizadela tožniku težko popravljivo škodo, 2. izda pristojni organ potem, ko je bil upravni akt odpravljen, nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča ali z njegovimi stališči, ki se nanašajo na postopek.