Jedro

V postopku ustanovitve pravnih oseb ima vpis v sodni register konstitutivni učinek, zato zgolj na podlagi pogodbe o ustanovitvi sestavljene oblike ni mogoče sklepati o pravilno ugotovljenem družbenem kapitalu, ki je predmet lastninjenja.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj z dne 23. 4. 1997 se odpravi, ter zadeva vrne Ministrstvu za gospodarstvo v nov postopek.

Obrazložitev

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom, opr. št. I Up ... z dne 11. 7. 2003 razveljavilo sodbo tega sodišča opr. št. U ... z dne 29. 5. 2001, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 23. 4. 1997. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbe, med drugim tožeče stranke zoper odločbo Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo, z dne 15. 1. 1997, s katero je ta na podlagi določb Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju: ZLPP) odločila, da se lastninsko preoblikuje podjetje A. d.d. V obrazložitvi je navedla, da je tožeča stranka oziroma njena pravna prednica - B. d.o.o. delovala v sestavi C., seveda v statusno pravni obliki, kot jo je dopuščala takratna zakonodaja. Tudi iz zapisnika šeste seje skupščine A. d.d. z dne 14. 2. 1991 je razvidno, da je podjetje B. obstajalo v sistemu C., prav tako pa je to razvidno iz poročila revizijske družbe D. C. pa je bila podpisnica pogodbe o ustanovitvi A. dne 22. 12. 1989. Tožena stranka ugotavlja, da je organ prve stopnje ugotovil vsa pravna relevantna dejstva, pomembna za ugotovitev višine družbenega kapitala in izvedbo lastninskega preoblikovanja podjetja. Pri tem je bila najbolj pomembna ugotovitev razmerja med družbenim kapitalom in kapitalom, ki pripada zunanjim lastnikom, da je lahko ugotovil družbeni kapital, ki se lastninsko preoblikuje. Ker zakon tega ne zahteva, organ prve stopnje ni čakal na pravnomočne rešitve sodnih postopkov, temveč je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja odločil o sprejemu programa lastninskega preoblikovanja podjetja. Svojo odločitev je oprl na objektivne ugotovitve, ki jih predstavljajo izsledki revizijskih poročil in metodologije za izdelavo otvoritvene bilance. Kljub temu, da ni bilo mogoče preveriti usklajenosti povezav lastniških deležev v vseh podjetjih v sestavi A. d.d., evidentiranih na dan 31. 12. 1992, je v poročilu podjetja E. dana ocena, da zajeta podjetja omogočajo dovolj trdno podlago za presojo. Podatki, ki jih vključuje program lastninskega preoblikovanja z dne 23. 4. 1996, so bili korigirani z uskladitvami, ki so bile v postopku opravljene na podlagi revizijskega poročila, v postopku revizije pri A. Vpogled v citirani program o lastninskem preoblikovanju podjetja, ki vključuje višino sredstev podjetij, ki imajo dolgoročno finančno naložbo na podlagi vloženih združenih sredstev SOZD-a DDD. (8. člen pogodbe o organiziranju sestavljene oblike A. d.d.) in podjetja, ki so brezplačno prenašala del poslovnega sklada (9. člen pogodbe), za upoštevanje vseh revalorizacijskih popravkov za leto 1992 po stanju per 31. 12. 1992, je pokazal, da ima tožeča stranka v skladu s tem programom 8737 ustanovitvenih delnic, kar predstavlja 4,39 % kapitala znanih lastnikov. Iz povedanega je razvidno, zakaj se računovodski izkaz, ki ga prilaga tožeča stranka (8082 delnic po stanju per 31. 12. 1992), ne ujema s stanjem po programu lastninskega preoblikovanja. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja pritožbeni razlog nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe zakona. Ne strinja se z ugotovitvijo, da je bila ustanoviteljica A. d.d., ter je delovala v sestavi C., še kot B.. Tožeča stranka ni podpisala pogodbe o ustanovitvi A. d.d. V času podpisa te pogodbe je bila organizirana kot TOZD B., n.sol.o., v sestavi DO C. n.sol.o. Pogodbo o ustanovitvi A. pa je podpisala pravna oseba C. d.o.o. in B. d.o.o. v njeni sestavi, ki v registru pri Okrožnem sodišču v A ni bila nikoli vpisana. Pogodbo je podpisala torej neobstoječa pravna oseba. Da podpis na pogodbi ni veljaven, potrjuje tudi čistopis pogodbe z dne 14. 2. 1991, na katerem C. d.o.o. in B. d.o.o. nista več navedeni. Iz sklepa registrskega sodišča v A, št. Srg ... je razvidno, da med 17 ustanovitelji A. ni C. n.sol.o, niti tožeče stranke ali njene pravne prednice. Poleg navedenega je C. n.sol.o tudi ena od predlagateljev likvidacijskega postopka zoper DDD SOZD, n.sol.o (opr. št. St ... z dne 10. 5. 1990) in je bilo med predlagatelji nesporno ugotovljeno, da DO C. ni ustanoviteljica A. d.d. Tako je A. d.d. enostransko izpolnila svojo obveznost do tožnice tako, da je terjatve tožeče stranke iz naslova združevanje sredstev s SOZD DDD in interno banko E. spremenila v delnice A. d.d. Ker se tožeča stranka s takšnim postopkom ni strinjala, je pred Okrožnim sodiščem v A. sprožila spor, ki se vodi pod opr. št. I Pg .... Ker tožnica ni delničar A. d.d., se število njenih delnic v okviru lastninskega preoblikovanja A. d.d. ne more upoštevati, v enakem znesku pa bi se moralo povečati družbeno premoženje A. d.d., zavezano k lastninskemu preoblikovanju. Glede na navedeno tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v celoti prereka tožbene navedbe ter vztraja pri svoji odločbi in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne. Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasil. Stališče, ki ga je Upravno sodišče Republike Slovenije zavzelo v svoji sodbi U ... z dne 29. 5. 2001, da je prvostopna odločba o lastninskem preoblikovanju podjetja A. d.d., pravilna in zakonita, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ocenilo kot zmotno. Po mnenju Vrhovnega sodišča sta se tožena stranka in sodišče pri svoji odločitvi, da je tožeča stranka zunanja lastnica sestavljene oblike A. d.d., nepravilno oprla na pogodbo o organiziranju sestavljene oblike A. d.d. z dne 22. 12. 1989 in njen čistopis z dne 14. 2. 1991. Po mnenju Vrhovnega sodišča je za presojo, kdo je ustanovitelj sestavljene oblike organiziranja in kakšen delež kapitala ima v taki obliki, pravno pomemben vpis v sodni register sestavljene oblike, ne pa sama pogodba o organiziranju sestavljene oblike. Vrhovno sodišče meni, da bo potrebno v nadaljevanju postopka ugotoviti nova dejstva oziroma izvesti nove dokaze pred ponovno odločitvijo.

Tožba je utemeljena.

Sodišče je pri ponovni presoji izpodbijane odločbe in tožbenih ugovorov sledilo stališču, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče v svojem sklepu I Up ... z dne 11. 7. 2003. Po določbi 3. točke 1. odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS) se sme upravni akt izpodbijati, če dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno ali če je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju. V obravnavani zadevi je bistvena ugotovitev, ali je tožeča stranka zunanja lastnica navedene sestavljene oblike v smislu 54. člena Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja (Uradni list RS, št. 24/93, 62/93, 72/93, 19/94, 32/94, 45/94 in 5/95, v nadaljevanju: Uredba o bilanci) na podlagi ustanoviteljskih pravic oziroma na podlagi transformacije svojih terjatev v kapitalski delež v sestavljeni obliki. Na podlagi obeh navedenih temeljev bi bila odločba tožene stranke, kot se glasi, pravilna in zakonita. Vendar pa tožena stranka (in sodišče v svoji sodbi U 1077/97 z dne 29. 5. 2001) ustanoviteljev sestavljene oblike A. d.d. nista ugotovili na pravilni pravni podlagi. V postopku ustanovitve pravnih oseb ima namreč vpis v sodni register konstitutivni učinek, tega pa tožena stranka, ki je svojo odločitev oprla na pogodbo o organiziranju sestavljene oblike A. d.d. z dne 22. 12. 1989 in njen čistopis z dne 14. 2. 1991, iz priloge katere naj bi bilo tudi razvidno, da je tožeča stranka oziroma njena pravna prednica vložila v to družbo delniški kapital in bila zato del njena delničarka, ni upoštevala ter se do tega pravnega dejstva, ki je v tej zadevi bistveno, ni opredelila. V obravnavanem primeru je dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, zato bo morala tožena stranka v nadaljevanju postopka ob reševanju pritožbe tožeče stranke ugotoviti nova dejstva oziroma izvesti nove dokaze. V novem postopku, bo potrebno, kot opozarja sodišče, vpogledati in se opredeliti do vpisa organiziranja sestavljene oblike A. d.d. v sodni register ter v nadaljevanju, če bo to potrebno ugotoviti, ali so bili v obravnavanem primeru morda izpolnjeni pogoji za spremembo terjatev tožeče stranke do A. d.d. v kapitalski delež. Šele na podlagi teh ugotovitev bo mogoče odločati o tem, ali je bil pravilno ugotovljen tudi družbeni kapital A. d.d., ki je bil predmet lastninjena po ZLPP. Ker je dejansko stanje v postopku lastninskega preoblikovanja ostala nepopolno ugotovljeno, je odločba tožene stranke nezakonita. Sodišče jo je zato na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena ZUS odpravilo ter zadevo v smislu 2. in 3. odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v nov postopek.