Up-602/04 - 4

12. 7. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 5. julija 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1407/2003 z dne 1. 7. 2004 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. III Pd 62/99 z dne 6. 6. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik je s tožbo zahteval razveljavitev odločb delodajalca o razporeditvi na delovno mesto, za katero se zahteva IV. stopnja izobrazbe in da ga delodajalec razporedi na delovno mesto, za katero se zahteva V. stopnja izobrazbe za čas od 9. 10. 1991 do dneva njegove upokojitve. Delovno sodišče prve stopnje je pritožnikov zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da ima pritožnik končano IV. stopnjo izobrazbe in da mu višja stopnja izobrazbe ni bila priznana niti v času, ko je bil zaposlen kot civilna oseba pri Jugoslovanski ljudski armadi (v nadaljevanju JLA), niti v času, ko je prestopil v Teritorialno obrambo. Pritožnik se je zoper navedeno odločitev pritožil. Višje delovno in socialno sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo. Strinjalo se je z odločitvijo nižjega sodišča, da je bila pritožnikova razporeditev zakonita in da so mu bile v skladu s 14. členom Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91 – v nadaljevanju UZITUL) njegove pridobljene pravice ustrezno ohranjene.

2.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija navedeni sodni odločbi. Meni, da delodajalec ni spoštoval njegovih pridobljenih pravic. Ob tem navaja, da je v JLA vseskozi opravljal dela, za katera se zahteva V. stopnja izobrazbe. Sodiščema očita, da nista upoštevali načela "za enako delo – enako plačilo". Zaradi tega naj bi bil bistveno prikrajšan pri višini pokojnine. Zato je prepričan, da so mu bile z izpodbijanima sodbama kršene pravice iz drugega odstavka 14. člena (enakost pred zakonom), 49. člena (svoboda dela) in 50. člena (pravica do socialne varnosti) Ustave.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik sicer navaja ustavne določbe, ki naj bi bile kršene, vendar jih z ničimer ne utemelji. Zgolj s ponavljanjem argumentov, s katerimi v delovnem sporu ni uspel, in njegovo prepričanje, da so mu bile z odločitvijo sodišč kršene človekove pravice, pa za ugotovitev, da so bile te pravice dejansko kršene, ne zadostuje.

4.Ker z izpodbijanima sodbama očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan