Jedro

Šele če so izpolnjene vse predpostavke odgovornosti za stvarne napake, med katere sodi tudi pravočasno obvestilo o napaki, pridobi naročnik jamčevalne zahtevke in pravico zahtevati povrnitev druge škode, ki mu je nastala zaradi napake.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške za odgovor na pritožbo v znesku 502,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 24.351,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 8. 2019 dalje (I. točka izreka). Nadalje je ugotovilo, da ne obstaja terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 9.340,00 EUR (II. točka izreka). Ugotovilo je tudi, da ne obstaja terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 200.000,00 EUR (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodba plačati 24.351,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 8. 2019 dalje (IV. točka izreka). Toženi stranki je naložilo še, da je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti stroške tega pravdnega postopka v višini 2.190,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti (V. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo je vložila tožena stranka pravočasno pritožbo. Sodbo sodišča prve stopnje izpodbija v celoti. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da pritožbi tožene stranke ugodi ter izpodbijano sodbo po opravljeni pritožbeni obravnavi spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožeča stranka kot podjemnica in tožena stranka kot naročnica sklenili pogodbo o vzdrževanju letal, z začetkom učinkovanja 1. 9. 2015, s katero se je tožeča stranka zavezala za toženo stranko opravljati storitve vzdrževanja in popravila zračnih plovil na podlagi njenih naročil. Tožeča stranka je za toženo stranko opravila razne storitve, ki jih tožena stranka ni plačala, kar med strankama ni bilo sporno, zato je sodišče ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke do tožene stranke. Sporna pa je bila utemeljenost dveh pobotnih ugovorov tožene stranke, in sicer v zvezi s prehodno opravljenimi (in tudi že plačanimi) storitvami lakiranja letala ter v zvezi s storitvijo vgradnje motorja v letalo tožene stranke. Sodišče prve stopnje je glede obeh v pobot uveljavljenih terjatev ugotovilo, da tožena stranka ni podala konkretnih trditev, iz katerih bi izhajalo, da je napake pravočasno grajala. Ker je bila tožena stranka dolžna skrite napake grajati v roku enega meseca od odkritja, kar ni bilo ugotovljeno, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 634. člena Obligacijskega zakonika (OZ) ugotovilo, da ne obstajata v pobot uveljavljeni terjatvi tožene stranke do tožeče stranke.

6. Tožena stranka v pritožbi poudarja, da naj bi bilo ravnanje tožeče stranke, to je premestitev in menjava motorja, protipravno, saj motor ni bil sposoben za polete, kar se je izkazalo na letu iz Španije. Tožeča stranka naj bi zato naklepno izdala ponarejen obrazec „Release in Serviceable Condition“ (v prevodu „Potrdilo o sprostitvi v uporabo“), kar sodi med kazniva dejanja goljufije (211. člen KZ). Meni, da sodišče prve stopnje terjatve za plačilo 200.00,00 EUR ni presojalo na pravilni pravni podlagi, saj gre za odškodninski zahtevek. Sklicevanje sodišča na 634. člen OZ naj bi bilo napačno, saj rok za uveljavljanje tega zahtevka še ni potekel. 7. Po presoji pritožbenega sodišča so navedeni pritožbeni očitki neutemeljeni, saj je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitve, da je bila med strankama sklenjena pogodba o vzdrževanju letal, na podlagi katere je tožena stranka tožeči stranki naročala opravo posameznih storitev, razmerje med pravdnima strankama pravilno presojalo na podlagi določb o podjemni pogodbi (619. do 648. člen OZ). Predmet podjemnikovega izpolnitvenega ravnanja po naročilu tožene stranke je bila namestitev desnega motorja (št. 76395) v letalo tožene stranke. Tožeča stranka je pri tem poslu nastopala kot izvajalec premontaže motorja, ki ga je tožena stranka sama kupila od družbe A. (brez garancije in s klavzulo videno – kupljeno). Dejstvo, da je tožeča stranka ob zaključku del izdala potrdilo o sprostitvi v uporabo,1 ne spremeni pravne podlage za presojo razmerja med pravdnima strankama.

8. Obligacijsko pravno razmerje med strankama ima naravo podjemnega razmerja, zato so predpostavke podjemnikove odgovornosti za stvarne napake za opravljeni posel določene v 633. in 634. členu OZ. Za podjemnikovo odgovornost morajo biti izpolnjene, poleg splošnih, še dodatne predpostavke, med katere sodi tudi pravočasno obvestilo o napaki. Pri skriti napaki, kar smiselno zatrjuje tožena stranka, ki navaja, da je med letom iz Španije do Gradca prišlo do okvare motorja, velja, da se naročnik nanjo lahko sklicuje pod pogojem, da je o njej obvestil podjemnika čim prej, najpozneje pa v enem mesecu, ko je bila odkrita (prvi odstavek 634. člena OZ). Tožena stranka kot naročnik je bila dolžna v roku meseca dni od odkritja napake tožečo stranko o njej obvestiti, ji opisati napako in jo povabiti, da opravljeni posel pregleda (prvi odstavek 464. člena OZ). Tožena stranka konkretnih trditev v zvezi s pravočasnostjo grajanja napake ni podala. Šele če so izpolnjene vse predpostavke odgovornosti za stvarne napake pridobi naročnik jamčevalne zahtevke in pravico zahtevati povrnitev druge škode, ki mu je nastala zaradi napake. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presodilo, da zahtevek za plačilo odškodnine že iz tega razloga ni utemeljen.

9. Posebno pravilo o roku za uveljavljanje zahtevkov iz naslova podjemnikove odgovornosti za stvarne napake izključuje uporabo splošnega pravila o zastaranju poslovnih odškodninskih terjatev, določenem v tretjem odstavku 352. člena OZ.2 Sodišče prve stopnje je zato odgovornost tožeče stranke za očitano stvarno napako posla pravilno presojalo na podlagi 634. člena OZ, ne pa na podlagi splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti. Pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava je torej neutemeljen.

10. Prav tako so neutemeljeni pritožbeni očitki glede nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker tožena stranka ni izkazala pravočasnega obvestila o napaki, se sodišču prve stopnje ni bilo treba podrobneje ukvarjati s trditvami tožene stranke glede premestitve motorja ter glede potrdila o sprostitvi v uporabo. Iz istega razloga pa sodišču prve stopnje tudi ni bilo treba izvajati drugih dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka, med drugim z postavitvijo izvedenca s področja konstrukcije letalskih motorjev.

11. Nazadnje je treba odgovoriti še na pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje prekiniti postopek ter zadevo odstopiti pristojnemu državnemu tožilstvo v Kranju zaradi suma storitve kaznivega dejanja goljufije. Isti historični dogodek je lahko podlaga za odločanje tako v pravdnem, kot v kazenskem postopku. Odločanje o identičnem dejanskem stanju se od odločanja o predhodnem vprašanju razlikuje po tem, da obstoj pravnega razmerja, to je kaznivega dejanja ni pogoj za nastanek določene civilnopravne posledice.3 Prejudicialnost je podana zgolj v primeru, če je kaznivo dejanje sestavina civilnopravnega dejanskega stanja, kar pa v tem primeru ni.

12. Pritožba tožene stranke glede na navedeno ni utemeljena. Ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi dostavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške ter je dolžna tožeči stranki povrniti stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Stroške za odgovor na pritožbo je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Tožeča stranka je priglasila 675 točk stroškov za odgovor na pritožbo (tarifna št. 22/1 OT) ter 11 točk materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT), kot tudi 22 % DDV, kar znaša ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR skupaj 502,15 EUR. Pritožbeno sodišče pa tožeči stranki ni priznalo priglašenih 100 konferenco s stranko, saj ne gre za samostojno odvetniško storitev po tar. št. 43 OT. Tako odmerjene stroške mora tožena stranka povrniti tožeči stranki v petnajstih dneh po vročitvi te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1 Gre za potrdilo o sprostitvi komponente v uporabo, ki se izda ob zaključku kakršnegakoli vzdrževanja komponente zrakoplova (priloga 1, del M, poddel H, točka M.A.802 Uredbe komisije (EU) št. 1321/2014 z dne 26. 11. 2014 o stalni plovnosti zrakoplovov in letalskih izdelkov, delov in naprav ter o potrjevanju organizacij in osebja, ki se ukvarjajo s temi nalogami, Uradni list EU, št. L 362/1). 2 N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, posebni del, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 850. 3 V. Rijavec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, 2005, stran 125.