Jedro

Tožnikovo stanje, sicer izkazano z ambulantnim izpiskom ultrazvoka, ne pomeni tako hudih zdravstvenih težav, zaradi katerih tožnik ne bi zmogel opravljati študijskih obveznosti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim prvostopnim sklepom je Komisija za študentske zadeva UP Fakulteta za turistične študije (dalje FTŠ) Turistica odločila, da se študentu A.A. (tožniku v tem sporu) ne odobri izjemni vpis v višji letnik. Navedeno odločitev, ki ni obrazložena, je potrdil drugostopni pritožbeni organ in v obrazložitvi navedel, da se študent sklicuje na zdravstvene težave in prilaga zdravniško potrdilo specialista šolske medicine, s katerim dokazuje obstoj zdravstvenih težav v daljšem časovnem obdobju v študijskem letu 2009/2010. Komisija za študentske zadeve je ugotovila, da priloženo dokazilo ne zadostuje kot dokazilo zdravstvenih težav, ki bi študenta ovirale pri študiju in ki bi mu lahko omogočilo izjemen vpis v višji letnik, zato ga je 27. 10. 2010 pozvala, da v 5 dneh pritožbo dopolni z dokazili. Dne 9. 1. 2010 je komisija prejela ambulantni zapisnik o opravljenem ultrazvoku pri specialistu fizikalne rehabilitacijske medicine. Ugotovljeno je, da študent ne izkazuje utemeljenih okoliščin, zaradi katerih bi bil dlje časa nezmožen rednega opravljanja študijskih obveznosti, prav tako ne izkazuje daljše nezmožnosti za študij.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, procesno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Bistvena kršitev določb postopka je v tem, da v izpodbijanih odločbah ni razlogov o odločilnih dejstvih za sprejeto odločitev. Prvostopenjska odločba se do zdravniškega potrdila z dne 20. 9. 2010 ni opredelila. Drugostopni organ pa je kljub zdravniškemu potrdilu in ambulantnemu zapisniku z dne 5. 11. 2010 zaključil, da ni utemeljenih okoliščin, zaradi katerih bi bil dlje časa nezmožen rednega opravljanja študijskih obveznosti. Odločbi ni mogoče preizkusiti. Tožnik je imel v letu 2010 kronične težave z zdravjem zaradi vnetega živca, ki so bile dolgotrajne in hude, trajale so približno 6 mesecev, vso jesensko obdobje od 25. 8. 2010 do 9. 9. 2010. S tem mu je bilo onemogočeno, da bi prišel na izpit, ni mogel sedeti in se ne pripeljati na izpit. Kljub terapiji je bila dejavnost tožnika otežena, študijske aktivnosti zmanjšane na minimum. Upošteva se naj okoliščina, da je že februarja 2009 opravil izpit Osnove potovalnih dejavnosti, in da je pri fakulteti v času odločanja o prošnji za pogojni vpis v višji letnik, v teku postopek za priznanje tega izpita, ki pa še ni končan. Ni upoštevana okoliščina, da je tožnik opravil obvezno študijsko prakso. Če bi se mu priznal ta izpit in opravljena praksa, bi s tem izpolnjeval pogoje za redni vpis v tretji letnik. Nepravilno je uporabljena določba 118.a člena Statuta Univerze na Primorskem (UP), ki določa študentu izjemen vpis v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti določenih s študijskim programom. Nadalje so kršene določbe Statuta, ker ni bila komisija pravilno sestavljena in tudi ne sklepčna, na njej sprejeti sklep pa ni bil sprejet s potrebno večino glasov članov. Takšna kršitev je bila tudi pri sestavi komisije, ki je odločala na drugi stopnji. Predlaga, da sodišče razsodi, da sta obe odločbi v celoti nezakoniti, da se odpravita in da sodišče odloči o povrnitvi stroškov tožniku.

Pritožbeni organ v odgovoru na tožbo prereka tožnikove navedbe in ugotavlja, da Potrdilo o opravljenem izpitu z dne 30. 5. 2009, ki ga je izdal mag. B.B., ni relevantno, saj je v njem določno navedeno, da je veljavno največ do oktobra 2009, glede na to, da tožnik še ni izpolnil pogojev za prijavo na ta izpit, saj ni predhodno opravil vseh obveznosti po učnem načrtu predmeta (terenske vaje). Iz visokošolskega informacijskega sistema, ki beleži prijave na izpit je razvidno, da se tožnik še vedno ni prijavil na opravljanje tega izpita skladno s 27. členom Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na UP. V nadaljevanju še navaja neustrezna potrdila, ki jih je tožnik priložil kot dokaz dela pri Študentskem servisu ..., ki naj bi dokazovala opravljeno prakso. Kljub pozivu, da naj takšna dokazila dopolni, tožnik tega ni storil. Tožnik se sklicuje na bodoča negotova dejstva, ki pa v času odločanja o njegovi vlogi niso obstajala. Da je imel dolgotrajne in hude kronične težave z zdravjem, ki so mu onemogočale redno opravljanje študijskih obveznosti ni točno. Iz Seznama prijavnic izpita je razvidno, da se je prijavljal in opravljal več izpitov v tem obdobju, za katerega zatrjuje hude zdravstvene težave. Če bi te težave imel, jih ne bi mogel opraviti. Vsaka Komisija za študentske zadeve posamezne članice UP ima interna pravila glede ocenjevanja kriterijev za pogojni vpis v višji letnik. Za pogojni vpis z dokazili je treba zbrati 60 kreditnih točk v prvem letniku, kar tožnik izpolnjuje in 39 kreditnih točk v drugem letniku. Tožnik ima zbranih le 33 kreditnih točk, s čimer ni zadostil zahtevam za pogojni vpis. Tožnik je posredoval še ambulantni zapisnik opravljenega ultrazvoka dne 5. 11. 2010, iz katerega izhaja mnenje specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine, vendar to ni dokaz za obstoj dolgotrajne bolezni, zaradi katere tožnik v daljšem časovnem obdobju ne bi bil sposoben rednega opravljanja študijskih obveznosti. Že datum pregleda 5. 11. 2010 kaže na to, da je opravil pregled šele po pozivu k dopolnitvi vloge. Skladno s 118.a členom Statuta UP se študent lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti določenih s študijskim programov, če ima opravičene razloge ali podeljen status v skladu z veljavnimi pravili univerze (status študenta s posebnimi potrebami, študenta športnika, kulturnika). Tožnik tega nima, komisija je tudi ugotovila, da ni dokazanih opravičljivih razlogov za nezmožnost opravljanja študijskih obveznosti. Glede očitkov kršitve pri sestavi komisije navaja, da so te brez podlage, ker 41. člen Pravil UP določa, da komisija za študentske zadeve šteje 5 članov, od tega 3 visokošolske učitelje in 2 predstavnika študentov. Sestava komisije je odločila skladno s temi določili, kar je razvidno iz sklepa Senata UP FTŠ Turistike z dne 22. 4. 2009 in 27. 5. 2009. Nepravilne so navedbe glede sestave komisije drugostopnega organa. Komisijo skladno s 1. členom Poslovnika o delu komisije za študentske zadeve sestavlja 5 članov, s točno določenimi vrstami sestave. 5. člen Poslovnika določa, da je komisija sklepčna, če je na seji navzoča več kot polovica članov, sklep pa je sprejet z večino navzočih glasov. Pritožba tožnika je obravnavana na 16. in 17. redni seji, na kateri so bili prisotni 3 člani in 2 namestnika (16. seja), na 17. redni seji so bili prisotni 4 člani, kar je razvidno iz zapisnikov sej. Poudarja, da je bil tožnik ustno natančno seznanjen z vsemi razlogi za odločitev. Z odvetnikom se je osebno oglasil pri pristojni strokovni službi UP FTŠ Turistika, kjer mu je vodja referata pojasnila vse razloge za odločitev o njegovi vlogi za pogojni vpis, zakaj mu strokovna praksa ni priznana, in mu ni mogoče priznati izpita „osnove potovalne dejavnosti“, ki ga ne bi mogel opravljati, ker ni imel opravljenih vaj, ki so pogoj za pristop k izpitu.

V pripravljalni vlogi z dne 10. 5. 2011 tožnik navaja okoliščine v zvezi z izpitom „osnove potovalnih dejavnosti“, pri katerem ima potrdilo nosilca predmeta mag. B.B. z dne 30. 5. 2009, da je izpit uspešno opravil. V potrdilu je navedena njegova veljavnost zgolj iz razloga, ker je bilo že ob njegovi sestavi znano, da mag. B.B. ne bo več nosilec predmeta. Fakulteta je dolžna v skladu s sprejetimi pravili zagotoviti študentom še najmanj tri leta opravljanja izpita pri nosilcu predmeta, četudi ta ni več zaposlen na fakulteti. Na izpit je bil že prijavljen dne 4. 2. 2010, ker pa ni možno, da bi se prijavil k prejšnjemu nosilcu predmeta, pač pa bi se moral prijaviti k novemu nosilcu predmeta, na izpit ni pristopil. Ne drži, da ni vložil vloge za priznanje izpita osnove potovalnih dejavnosti. Dne 12. 10. 2010 je na Komisijo za študentske zadeve priporočeno poslal vlogo za priznanje tega izpita, vendar do sedaj ni prejel nobenega odgovora. Niso resnične navedbe tožene stranke, da je v tem času opravljal več izpitov. Izpit Projektni menegment je bil skupinsko projektno delo, opravljeno že v decembru 2009, ko ni imel zdravstvenih težav. Tudi izpit „človeški viri“ je bilo skupinsko delo, pri ostalih izpitih, na katere je pristopil, pa ni bil uspešen, kar je bila posledica njegovih zdravstvenih težav. Glede zdravniškega spričevala navaja, da ga je res pridobil naknadno, to pa ne pomeni, da pred pregledom zdravstvenih težav ni imel. To je razvidno iz potrdila osebne zdravnice z dne 20. 9. 2010, kot tudi iz ambulantnega zapisnika z dne 5. 11. 2010, v katerem je postavljena diagnoza in predpisana terapija. Trdi, da komisija ni bila sklepčna na seji dne 24. 9. 2010, ker sta bila na njej prisotna samo 2. člana in ne 3., kot je to navedeno na zapisniku. Poleg tega zapisnik ni pravilno sestavljen, ker mag. C.C. na seji 24. 9. 2010 ni bil prisoten, kar mu je potrdil sam po telefonu dne 27. 9. 2010. Da komisija ni bila sklepčna, je potrdila tudi vodja referata, ki je bila na seji zapisničarka. Vse to je vzrok, da sklepi niso zakonito sprejeti.

Pritožbeni organ v pripravljalni vlogi z dne 3. 6. 2011 ugovarja trditvam tožnika, da je njegova dolžnost, da zagotovi študentom še najmanj tri leta opravljanja predmeta pri nosilcu predmeta, ker to ni v skladu s 66. členom Zakona o visokem šolstvu. Glede navedbe, da je že leta 2009 opravil izpit „Osnove potovalnih dejavnosti“ navaja, da je profesor tožniku dovolil pristop k izpitu na podlagi dogovora, ki ga je tožnik imel s predhodnim nosilcem predmeta dr. D.D. Mag. B.B. je tožniku izdal potrdilo o opravljenem izpitu in omejil njegovo veljavo do izteka študijskega leta 30. 9. 2009, pri čemer je bil tožnik večkrat opozorjen, da je za izpolnitev vseh obveznosti pri tem predmetu dolžan opraviti tudi obveznosti iz naslova seminarskih, labolatorijskih in terenskih vaj. Teh ni izpolnil v študijskem letu 2008/2009 in ne 2009/2010. Prav tako ni mogoče, kot trdi, prošnje za priznavanje izpita vložiti za predmet, ki je že vključen v predmetnik študijskega programa, v katerega je vpisan študent. Komisija tudi ni organ, ki bi bila pristojna za odločanje o priznanju formalno oziroma neformalno pridobljenega znanja. Tožnik se je v obdobju, ko naj bi imel zdravstvene težave prijavljal in opravljal izpite. Tako je opravil dva individualna izpita, ki nista bila skupinsko delo in sicer „Marketing v turizmu – 2007“ (datum izpita 3. 2. 2010) in „Prvi tuji jezik: Nemščina I“ (datum izpita 7. 6. 2010). Glede pravilne sestave komisije za študentske zadeve vztraja pri navedbah v odgovoru na tožbo in v spis vlaga izjavi mag. C.C. in E.E. o neresničnosti tožnikovih navedb.

K točki 1 izreka: Tožba ni utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je 118.a člen Statuta Univerze na Primorskem (Uradni list RS, številka 124/08), ki določa, da se študent lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programom za vpis v višji letnik, ko ima za to opravičene razloge ali podeljen status v skladu z veljavnimi pravili univerze.

Iz zapisnika 5. seje Komisije za študentske zadeve UFTŠ Turistika z dne 24. 9. 2010, številka 5-0306/10 je razvidno, da je komisija kot prvostopni organ vloge študentov za vpis v višji letnik, brez opravljenih študijskih obveznosti, obravnavala na podlagi določil Pogojev in pravil pri vpisu v višji letnik in kriterijev, med katerimi je tudi možnost pogojnega vpisa iz drugega v tretji letnik brez opravljenih študijskih obveznosti na podlagi dokazil o daljši bolezni. Za pogojni vpis z dokazili je treba zbrati 60 kreditnih točk v prvem letniku, kar naj bi tožnik izpolnjeval in 39 kreditnih točk v drugem letniku, katere pa tožnik ni zbral. Na to dejstvo sicer opozarja tožena stranka šele v odgovoru na tožbo, ta okoliščina, da tožnik ni opravil vseh študijskih obveznosti in zahteva vpis v višji letnik na podlagi 118.a člena Statuta, pa izhaja iz njegovih navedb v zvezi z (ne)opravo izpita „osnove potovalnih dejavnosti“. Tako sta prvostopna komisija kot tudi pritožbena komisija odločili zgolj o tožnikovi nezmožnosti opravljanja izpitov v študijskem letu 2009/2010 na podlagi Pogojev in pravil pri vpisu v višji letnik, ki med drugim dopušča možnost vpisa v višji letnik brez opravljenih študijskih obveznosti v primeru daljše bolezni. Tudi po presoji sodišča, naknadno po pozivu pritožbenega organa priložen ambulantni zapisnik ultrazvoka z dne 5. 11. 2010 z vsebovanim mnenjem, da gre pri tožniku za zmerno radikurano draženje korenine L5 desno in da razen oslabelega AR ni najti nevroloških izpadov, zaradi česar se naj izvajajo individualne vaje za hrbtenico ter v primeru poslabšanja bolečin opravi določene preiskave in nato pregled pri nevrokirurgu, ne pomeni tako hudih zdravstvenih težav, zaradi katerih tožnik ne bi zmogel opravljati študijskih obveznosti. Sklicevanje tožnika na to, da je opravil izpit „osnove potovalnih dejavnosti“ in ima s tem izpolnjene pogoje za vpis v 3. letnik, glede na to, da je v teku postopek za priznanje tega izpita, je neutemeljeno. Po trditvah tožnika šele teče postopek za priznanje tega izpita, kar pomeni, da tožnik nima izpolnjenih vseh pogojev za vpis v višji letnik, zaradi česar je tudi vložil prošnjo za pogojni vpis zaradi zdravstvenih težav po določbi 118.a člena Statuta.

Brez pravne podlage so tudi navedbe tožnika, da obe komisiji, ki sta odločali v njegovem primeru, nista bili pravilno sestavljeni, vsled česar je odločitev nezakonita, glede na to, da takšna zgolj pavšalna navajanja, niso skladna z zapisniško ugotovljeno sestavo komisije odločanja na obeh stopnjah.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, dalje ZUS-1), ker je ugotovilo, da je postopek pred izdajo odločbe pravilen in je odločitev obeh komisij zakonita.

K točki 2 izreka: Ker je bila tožba zavrnjena, sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ker po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.