13. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 27. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 1414/2003 z dne 25. 2. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku pritožnice (v pravdi tožnice). S sodbo je ugotovilo, da je pritožnica na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 8. 4. 1967 postala lastnica parc. št. 1736/1 – njive, in tožencem naložilo, naj ji izstavijo listino za vknjižbo lastninske pravice. Višje sodišče je ugodilo pritožbi ene od toženk in sodbo Okrajnega sodišča spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zoper vse tožence zavrnilo. Ocenilo je, da je pritožnica svoj zahtevek opirala izključno na "kupoprodajno pogodbo" in zato ni zatrjevala vseh predpostavk za derivativno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave) in pravice do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave). Navaja, da je na sporni nepremičnini na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 8. 4. 1967 pridobila pravico uporabe. Po prodajalčevi smrti naj bi bila na tej nepremičnini vknjižena pravica uporabe v korist prodajalčeve dedinje. Ker naj bi bil zato zavrnjen pritožničin predlog za vknjižbo pravice uporabe, je vložila tožbo zoper prodajalčevo dedinjo in zoper Občino Ljubljana Vič Rudnik, kateri naj bi dedinja prodala sporno parcelo. Odločitvi Višjega sodišča očita, da je neobrazložena in brez zakonske podlage, da je v očitnem neskladju z listinami v sodnem spisu in da kaže na popolno sodniško samovoljo. Meni, da ima pravni naslov za "pridobitev lastninske pravice oziroma najprej pravice uporabe", na podlagi določil Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97 in nasl. – v nadaljevanju ZLNDL) pa tudi lastninsko pravico. Priznava, da pravice uporabe ni imela vknjižene v zemljiško knjigo, vendar to po njenem mnenju ne pomeni, da te pravice ni pridobila s pravnim poslom. Noben zakon naj ne bi določal, da se tako kot lastninska pravica tudi pravica uporabe pridobi z vpisom v zemljiško knjigo. Po njenem mnenju je izpodbijana odločitev nesprejemljiva tudi zato, ker v zemljiško knjigo ni vpisana niti Mestna občina Ljubljana, katere pravni prednici naj bi prodajalčeva dedinja kasneje prodala sporno parcelo. Višjemu sodišču očita, da je "zaradi izigravanja položaja pritožnice" spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in pritožnici, zato ker "je vrednost spora treba upoštevati na dan vložitve revizije", odvzelo sodno varstvo.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter pri ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Z vidika kršitve 22. člena Ustave bi lahko bili pomembni očitki, da je izpodbijana sodba neobrazložena in brez zakonske podlage, da je v nasprotju z listinami v sodnem spisu in da je samovoljna, vendar ti očitki niso utemeljeni.

5.Oceno samovoljnosti odločitve lahko Ustavno sodišče izreče le v primeru, ko sodišče svoje odločitve sploh ne utemelji s pravnimi argumenti, zaradi česar je utemeljen sklep stranke, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Tega izpodbijani sodbi ni mogoče očitati. Prav tako neutemeljen je očitek, da sodba ni obrazložena. Višje sodišče je namreč razumno obrazložilo, zakaj je sodbo Okrajnega sodišča spremenilo. Listin, katerim naj bi odločitev sodišča nasprotovala, pritožnica ne konkretizira.

6.Pritožnica s sklicevanjem na stališče, po katerem vknjižbe pravice uporabe (za razliko od lastninske pravice) ne določa noben zakon, zatrjevane samovolje že zato ne more utemeljiti, ker predmet tožbenega zahtevka ni bila ugotovitev te, temveč lastninske pravice. Iz izpodbijane sodbe je razvidno, da je pritožnica tožbeni zahtevek opirala izključno na pogodbo in temu pritožnica v ustavni pritožbi ne nasprotuje. Zato s trditvami o pravnem naslovu za pridobitev pravice uporabe in o pridobitvi lastninske pravice na podlagi ZLNDL, postavljenimi (šele) v ustavni pritožbi, ne more utemeljiti očitka, da je odločitev sodišča samovoljna. Prav tako ustavne pritožbe ne more utemeljiti z navedbami, ki se nanašajo na pravni položaj Mestne občine Ljubljana v tej zadevi, saj to za odločitev sodišča ni bilo bistveno.

7.Ker je Višje sodišče z odločitvijo, zoper katero pritožnica nima pravice do revizije, sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo, je po njenem mnenju kršilo pravico do sodnega varstva. Pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave je procesno jamstvo, ki zagotavlja pravico do meritorne odločitve, do katere je v obravnavani zadevi prišlo. Ta pravica pritožnici zato ni mogla biti kršena. Z navedbami, s katerimi pritožnica ta očitek utemeljuje, pa smiselno uveljavlja kršitev pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. A tudi ta očitek ni utemeljen. Ustavno sodišče je že večkrat povedalo, da pritožbeno sodišče, ki sodbo sodišča prve stopnje spremeni, s tem ne krši pravice do pravnega sredstva. Prav tako je že večkrat poudarilo, da iz te pravice izhaja zgolj jamstvo dvostopenjskega sodnega postopka. To je pritožnici bilo zagotovljeno. Pravice do izrednega pravnega sredstva (kar je tudi revizija) pa ta človekova pravica ne zagotavlja.

8.Zatrjevane kršitve 33. člena Ustave pritožnica ne utemelji. Zgolj dejstvo, da je sodišče zavrnilo njen tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice, ne zadošča za sklep o kršitvi te pravice.

9.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić