Jedro

Toženec ni uveljavljal dopustnih ugovornih razlogov. Začasni zastopnik stranke, ki ga je postavilo sodišče, ni dolžan plačevati taks za tistega, ki ga zastopa, kar pa ne pomeni, da taksna obveznost ni nastala in tudi ne, da tožencu takse ni treba plačati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor toženca z dne 13. 1. 2017 zoper plačilni nalog (za plačilo sodne takse za postopek o pritožbi) z dne 12. 1. 2017. 2. Zoper sklep se pritožuje toženec po začasni zastopnici zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da ugovoru ugodi in razveljavi plačilni nalog, podredno pa, da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Sklep za zaključek, da toženec ni hotel sodelovati v postopku, nima podlage in je podana relativna kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve. Niti toženec niti njegov pooblaščenec pred sodiščem nista nastopila, tožencu pa tudi ni bil postavljen skrbnik. Tožencu je bila začasna zastopnica postavljena, ker je bilo njegovo prebivališče neznano in do nasprotnega dokaza, da je toženčevo prebivališče znano, ni mogoče zaključiti, da toženca ni mogoče obravnavati kot osebo, ki je neznanega prebivališča, kot (nepravilno) zaključi sklep. Začasna zastopnica je dolžna storiti vse za zavarovanje koristi toženca in je vse vloge, ki jih je vložila v postopku, vključno s pritožbo, vložila v funkciji začasne zastopnice, brez navodil ali posvetovanj s tožencem. Začasno zastopnico je potem, ko je na oba iz sodnega spisa znana naslova poslala zapisnik naroka 20. 4. 2016, res 21. 4. 2016 poklicala oseba, ki se je predstavila kot toženec, vendar njegove identitete (po telefonu) ni mogla preveriti. Kasneje, kljub pošiljanju vlog na naslov ..., ni bilo več klicev. Besedna zveza, ki jo uporabi sklep "stopiti v kontakt" (6. točka obrazložitve) ne odgovarja nobeni določbi ZPP glede vročanja. Če je sodišče po prejemu predloga za vrnitev v prejšnje stanje menilo, da je odpadel razlog, zaradi katerega je bila tožencu postavljena začasna zastopnica, da je, toženec, kot navaja sklep, "s postopkom seznanjen", bi moralo začasno zastopnico razrešiti. Na naslovu .., ki ga je zasledila tožeča stranka (začasna zastopnica mu je na ta naslov poslala obvestilo o naroku z dne 20. 4. 2016), očitno ne prebiva toženec, temveč njegova mati. Toženčeva obveznost plačila sodne takse bi nastopila šele, če bi bilo izkazano, da je plačilni nalog prejel. Zaradi neizkazanosti njegove vročitve, ne morejo nastopiti pravne sankcije za primer neplačila sodne takse. Ker so očitno za začasno zastopnico še vedno podani pogoji, mora stroške plačila sodne takse nositi tožeča stranka, sicer bosta tožencu kršeni pravici do enakega varstva pravic in pravica do pravnega sredstva, ki ju ima na podlagi Ustave RS.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetnem postopku je bil tožencu (že v izvršilnem postopku) s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani 10. 8. 2015 postavljena začasna zastopnica, ker je bil neznanega prebivališča. Sodišče prve stopnje je začasni zastopnici, ki se je pritožila zoper sodbo z dne 30. 11. 2016, poslalo plačilni nalog, s katerim je toženca pozvalo na plačilo sodne takse za postopek o pritožbi. Zoper navedeni plačilni nalog je začasna zastopnica toženca vložila ugovor, ki je z izpodbijanim sklepom zavrnjen.

5. Nosilni razlog sklepa za zavrnitev ugovora je, da je prenehalo upravičenje začasne zastopnice za zastopanje toženca in se zato, čeprav je pritožbo vložila njegova začasna zastopnica, toženec ne more razbremeniti plačila takse za vloženo pritožbo. Po določbi drugega odstavka 83. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) upravičenje začasnega zastopnika med drugim preneha tudi tedaj, ko stranka sama nastopi pred sodiščem. Po zaključku sklepa (5. in 6. točka obrazložitve) toženca po vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je v njegovem imenu vložila začasna zastopnica, "sodišče ni moglo več obravnavati kot osebo, ki je neznanega prebivališča oziroma kot osebo, s katero ni mogoče stopiti v kontakt".

6. Predmet pritožbenega preizkusa je pravilnost odločitve o ugovoru, ki ga je vložila začasna zastopnica, ki je bila postavljena tožencu, katerega prebivališče je bilo neznano.

7. Postavljena začasna zastopnica ima v postopku vse pravice in dolžnosti zakonite zastopnice (prvi odstavek 83. člena ZPP v zvezi z 79. členom ZPP), do takrat, dokler tožena stranka ali njen pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oziroma dokler organ, pristojen za socialne zadeve, ne sporoči sodišču, da je postavil skrbnika.

8. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je materialnopravno zmotno stališče izpodbijanega sklepa, da je upravičenje začasne zastopnice za zastopanje toženca prenehalo.(1) Predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni vložil toženec sam, za vložitev pa tudi ni sam pooblastil postavljene začasne zastopnice. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je sodišče prve stopnje sicer zavrnilo,(2) je vložila postavljena začasna zastopnica. Sicer pa je sodišče tudi v nadaljevanju postopka na naroke vabilo (le) začasno zastopnico, ki ji je tudi vročalo vsa pisanja (vključno s sodbo, zoper katero se je pritožila) in ji je za zastopanje tudi priznalo stroške.(3) Sodišče prve stopnje je zato očitno postavljeno začasno zastopnico drugače, kot navaja v razlogih izpodbijanega sklepa, štelo za toženčevo zakonito zastopnico.

9. Pritožbo zoper sodbo je vložila začasna zastopnica (ni je vložil toženec sam in tudi ni posebej pooblastil za vložitev pritožbe postavljene začasne zastopnice). Z vložitvijo pritožbe je nastala taksna obveznost za postopek s pritožbo v znesku 567,00 EUR.(4) Plačilni nalog za plačilo taksne obveznosti je sodišče vročilo toženčevi začasni zastopnici, s čimer je očitno štelo, da je vročitev opravljena tožencu,(5) sicer bi ga vročilo tožencu. Taksni zavezanec je namreč toženec, ki je tudi zavezan plačati takso za pritožbo. Po določbi prvega odstavka 4. člena ZST-1(6) začasni zastopnik stranke v postopku, ki ga je postavilo sodišče, ni dolžan plačevati taks za tistega, ki ga zastopa. Navedeno pa ne pomeni, da taksna obveznost ni nastala (tega pritožba tudi ne trdi) in tudi ne, da tožencu takse ni treba plačati. Po določbah drugega in tretjega odstavka 4. člena ZST-1 se namreč takse izterjajo iz premoženja zastopanega, neplačane takse vpiše sodišče v seznam taks in ravna po določbah o izterjavi neplačane takse.

10. Po določbi 34.a člena ZST-1 je dopustno zoper plačilni nalog vložiti ugovor, vendar le iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.

11. Ugovorna trditev, da toženec takse (v tej fazi postopka) ni dolžan plačati, ki jo ponavlja pritožba, ne predstavlja pravno dopustnega ugovornega razloga. Odločitev sklepa je zato pravilna, čeprav iz drugih razlogov. Nepravilna uporaba drugega odstavka 83. člena ZPP sicer predstavlja, kot pravilno uveljavlja pritožba, bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa na pravilnost odločitve ni vplivala, ker je odločitev materialnopravno pravilna iz drugih razlogov.

12. Vprašanje nastopa pravnih posledic v primeru neplačila s plačilnim nalogom zahtevane sodne takse, ki ga izpostavlja pritožba,(7) za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa ni pomembno in se pritožbenemu sodišču o njem ni treba izreči (prvi odstavek 360. člena ZPP). Z izpodbijanim sklepom, ki je predmet pritožbenega preizkusa, je, kot že obrazloženo, sodišče odločilo o ugovoru toženca (ni odločilo, da se pritožba toženca šteje za umaknjeno) in je odločitev o zavrnitvi njegovega ugovora pravilna, ker toženec ni uveljavljal dopustnih ugovornih razlogov.

13. Po navedenem niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker je o njih odločilo že sodišče prve stopnje s svojim sklepom 3. 2. 2017 (3. točka obrazložitve).

14. O pritožbi je odločala sodnica posameznica na podlagi 366.a člena ZPP.

Op. št. (1): Sklep stališče, da je toženec nastopil pred sodiščem, temelji na ugotovitvi, da je začasna zastopnica, ki je v njegovem imenu 29. 4. 2016 vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, morala "stopiti v stik s tožencem".

Op. št. (2): Sklep II P 1989/2015 z dne 20. 5. 2016. Op. št. (3): Sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1989/2015 z dne 3. 2. 2017. Op. št. (4): Tar. št. 1121 Zakona o sodnih taksah.

Op. št. (5): Po določbah 137. člena ZPP se, kadar ima stranka zakonitega zastopnika, vročajo pisanja njemu.

Op. št. (6): Po stališču izpodbijanega sklepa (5. točka obrazložitve) slednja v obravnavanem primeru ne pride v poštev, ker je prenehalo upravičenje začasne zastopnice za zastopanje toženca.

Op. št. (7): Pritožbene trditve, da toženca ne morejo zadeti pravne sankcije za primer neplačila plačilnega naloga in da bodo tožencu kršene ustavne pravice v kolikor bo sodišče štelo, da je zaradi neplačila sodne takse njegova pritožba zoper sodbo umaknjena.