Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Ker je vsebina spora zavrženje predloga za obnovo postopka, ki ga je revident vložil zaradi obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP, pravna vprašanja, ki jih izpostavlja in ki se nanašajo na obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP, niso pomembna pravna vprašanja po vsebini zadeve, zato revizija po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti uveljavlja 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zahteva plačilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 0612-102/2009/40 z dne 25. 11. 2010. Z navedeno odločbo je tožena stranka odpravila sklep gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, št. 06122-2383/2008/96 z dne 20. 11. 2009, in odločila, da se predlog za obnovo inšpekcijskega postopka v zadevi nelegalne gradnje parkirišča na tam navedenih zemljiščih zavrže. Prvostopenjski inšpekcijski organ je revidentov predlog za obnovo inšpekcijskega postopka, v katerem je revident uveljavljal obnovitveni razlog iz 1. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zavrnil. Tožena stranka je ugotovila, da obnovitveni razlog ni verjetno izkazan. Revident je namreč kot nova dejstva in dokaz navajal dejstva in dokaze, ki so nastali po izdaji inšpekcijske odločbe, katere obnovo predlaga.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident z navedbo, da gre za pomembno pravno vprašanje, uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče je v več svojih odločbah (npr. X Ips 684/2007, X Ips 149/2009, X Ips 290/2009, X Ips 249/2010, X Ips 386/2010, X Ips 49/2011, X Ips 176/2011) že zavzelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve.

7. Revident kot pomembno pravno vprašanje navaja vprašanji: „ali je za obstoj predhodnega vprašanja, ki bi predstavljalo obnovitveni razlog po 4. točki prvega 260. člena ZUP, potrebno, da je pristojni organ odločil o njem v postopku, ki se je začel pred izdajo odločbe, glede katere se zahteva obnova postopka“ in „ali se šteje, da je vprašanje investitorstva rešeno kot predhodno vprašanje samo tedaj, ko pristojni organ o njem odloči v postopku izdaje gradbenega dovoljenja“.

8. Vprašanji, ki ju revident izpostavlja, pa nista pomembni pravni vprašanji po vsebini obravnavane zadeve. V tej zadevi je namreč revident predlagal obnovo postopka iz obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP, to je zaradi novih dejstev in dokazov. Njegov predlog je bil zavržen, ker ni verjetno izkazal, da je obnovitveni razlog podan, to je, da so dejstva oziroma dokazi obstajali že v času postopka, katerega obnovo predlaga. Zato vprašanji, ki ju navaja in ki se nanašata na obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP (ki določa, da se postopek obnovi, če se odločba organa opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil), nista pomembni pravni vprašanji po vsebini te zadeve. Vrhovno sodišče še dodaja, da lahko stranka, po uvedbi upravnega postopka, svoj zahtevek spremeni ali razširi najkasneje do izdaje odločbe na prvi stopnji, kot to določa prvi odstavek 133. člena ZUP. Zato v tej zadevi revidentove kasnejše pritožbene in tožbene navedbe, da naj bi bil podan obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP, ne morejo spremeniti vsebine danega predloga za obnovo postopka in v obnovi uveljavljanega obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP in s tem tudi ne vsebine tega upravnega spora.

9. Ker vprašanji, ki ju revident izpostavlja, nista pomembni po vsebini te zadeve, ti vprašanji tudi nista pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zato zatrjevani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.

10. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

11. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).