Jedro

Predlog komisije za odobritev ali zavrnitev sofinanciranja (in posledično odločitev o tem) je odvisen od doseženih točk oziroma vrednotenja po posameznih merilih. Zato omenjena zahteva po vsebinski obrazložitvi od strokovne komisije terja, da pri vsakem prijavitelju v poročilu navede razloge, ki so jo vodili pri točkovanju po posameznem kriteriju, kar je nato podlaga za izdajo odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Javne agencije za knjigo Republike Slovenije št. 6130-361/2013/2 z dne 8. 7. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Javna agencija za knjigo RS (JAK) je z izpodbijano odločbo odločila, da se po predlogu strokovne komisije za knjižno in revialno produkcijo s področja leposlovja JAK tožnici v letu 2013 ne podeli delovne štipendije (1. točka izreka). Ugotovila je še, da je tožnica plačala stroške postopka v višini 15,00 EUR (2. točka).

Iz obrazložitve je razvidno, da je bila odločba izdana v postopku v zvezi z javnim razpisom za izbor kulturnih projektov na področjih knjige za leto 2013 (JR5-KNJIGA-2013), objavljenem v Uradnem listu RS, št. 43/2013. Strokovna komisija je tožničino vlogo ocenila z 29 točkami od skupno 40 možnih točk, in sicer ji je dodelila: pri prvem merilu „reference avtorjevega dela (kvaliteta celotnega opusa) ali izkazana posebna nadarjenost ustvarjalca“ 15 točk (od 20 možnih), pri drugem merilu „odmevnost avtorjevega dela v obdobju 2010 do 2012“ 11 točk (od 15) in pri tretjem merilu „delovni načrt za leto 2013“ 3 točke (od skupno 5). Glede na dosežene točke je strokovna komisija predlagala, da se ji v letu 2013 ne dodeli delovne štipendije.

Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil in v obrazložitvi med drugim navedel, da so bili financirani le projekti, ki so prejeli najmanj 32 točk, in da je le strokovna komisija pristojna, da poda oceno javnega kulturnega projekta na področju delovne štipendije. Naloga pritožbenega organa pa je, da presodi, ali je komisija upoštevala vse sestavine vloge (dejstva in dokaze) in ali je vlogo obravnavala skladno z določenimi s splošnimi razpisnimi kriteriji.

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi oporeka točkovanju po vseh merilih. Meni, da so ji bile točke neutemeljeno odštete. Zahteva, naj strokovna komisija pojasni in dokaže, katere odmevnosti ni dosegla v relevantnem obdobju 2010 do 2012 in v čem njen delovni načrt zaostaja za dokazano uresničljivimi načrti izbranih prijaviteljev. Pri merilu referenc avtorjevega dela ji je bilo brez utemeljitve odštetih ¼ točk. Sklicuje se na svoj prevajalski opus, strokovne članke in sodelovanja na mednarodnih prevajalskih simpozijih ter poudarja, da sta z možem edina prevajalca slovenske književnosti in humanistike v arabski jezik, vse obrazložitve strokovnih komisij iz leta v leto pa so sestavljene enako, pa naj gre za plačevanje prispevkov ali za delovno štipendijo ali za nagrado. Neprepričljiva je obrazložitev strokovne komisije, da je ne more predlagati za delovno štipendijo zaradi velikega števila prijav in konkurence kakovostnih ustvarjalnih opusov prijavljenih kandidatov. Predlaga, naj sodišče odredi, da se ji dodeli delovna štipendija.

Toženka na tožbo vsebinsko ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 10. člena Zakona o Javni agenciji za knjigo Republike Slovenije (ZJAKRS) se za izvedbo postopkov javnega razpisa s področja knjige smiselno uporabljajo določbe Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK); odločitev o sofinanciranju projektov in programov sprejme direktor agencije na predlog strokovnih komisij iz 8. člena tega zakona; o pritožbi zoper odločbo direktorja pa odloča pristojno ministrstvo.

Ocenjevanje in vrednotenje vlog, prispelih na javni razpis, je urejeno v 119. členu ZUJIK. Ta v drugem odstavku nalaga strokovni komisiji, da razvrsti kulturne programe oziroma projekte glede na kriterije za ocenjevanje in vrednotenje, kot so bili določeni v objavi razpisa. V skladu s tretjim odstavkom istega člena mora strokovna komisija o tej razvrstitvi pripraviti poročilo, v katerem morajo biti natančno navedeni razlogi za razvrstitev kulturnih programov oziroma projektov in predlog, kateri kulturni programi, ki so predmet ocenjevanja ustreznih vlog, se financirajo v določenem obsegu, kateri pa se glede na višino sredstev in razvrstitev ne financirajo. Podobno določa tretji odstavek 9. člena Pravilnika o izvedbi postopkov javnega poziva in javnega razpisa s področja knjige (Uradni list RS, št. 19/09 in naslednji), in sicer da mora strokovna komisija oceniti programe ali projekte glede na v razpisu objavljene kriterije in zahteve ter pripraviti poročilo, to pa mora vsebovati vsebinsko obrazložitev za predlagano odobritev ali zavrnitev posameznega programa ali projekta ter predlagani del sofinanciranja. Na podlagi poročila strokovne komisije direktor agencije izda odločbo o sofinanciranju programov ali projektov (prvi odstavek 13. člena omenjenega pravilnika).

Iz navedenega izhaja, da je predlog komisije za odobritev ali zavrnitev sofinanciranja (in posledično odločitev o tem) odvisen od doseženih točk oziroma vrednotenja po posameznih merilih. Zato omenjena zahteva po vsebinski obrazložitvi od strokovne komisije terja, da pri vsakem prijavitelju v poročilu navede razloge, ki so jo vodili pri točkovanju po posameznem kriteriju, kar je nato podlaga za izdajo odločbe. Glede na to da se po prvem odstavku 100. člena ZUJIK za vprašanja postopkov javnega razpisa, ki v tem zakonu niso drugače urejena, smiselno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), pa mora biti odločba obrazložena (tretji odstavek 210. člena v zvezi s prvim odstavkom 214. člena ZUP ). Če ni, je to dopusten razlog za vložitev tožbe v upravnem sporu v smislu petega odstavka 94. člena ZUJIK, po katerem je vložitev tožbe v upravnem sporu dovoljena zaradi bistvenih kršitev postopka, izbire izvajalca, ki ne izpolnjuje pogojev oziroma očitne kršitve kriterijev vrednotenja in ocenjevanja. To pomeni, da je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocen strokovne komisije, če je ta obrazložena z razumnimi razlogi.

V zadevi je sporno vrednotenje (točkovanje) tožničine prijave na uvodoma navedenem javnem razpisu, saj ji je bilo pri vsakem od treh meril dodeljenih manj točk, kot je bilo možnih. Zaradi tega ni dosegla praga 32 točk za dodelitev delovne štipendije, določenega v 8. točki javnega razpisa. S tem v zvezi se izpodbijana odločba sklicuje na obrazložitev strokovne komisije, in sicer da je tožnica prevajalka predvsem arabske književnosti v slovenščino in obratno ter da je pomembna posrednica med obema kulturama, vendar pa njeno delo v zadnjem obdobju ni dovolj odmevno v strokovni javnosti; strokovna komisija spremlja in ceni njeno delo, vendar zaradi velikega števila prijav, konkurence kakovostnih ustvarjalnih opusov prijavljenih kandidatov ter načrtovanih projektov ne more predlagati tožnice za delovno štipendijo v letu 2013. Taka obrazložitev je po presoji sodišča ne le pavšalna, ampak tudi pomanjkljiva, saj se nanaša le na eno od treh meril (odmevnost avtorjevega dela), po katerih so se ocenjevale prispele prijave za področje delovnih štipendij. Ker ne v izpodbijani ne v pritožbeni odločbi ni navedena nobena okoliščina, ki je bila v okviru postavljenih kriterijev upoštevana pri ocenjevanju, preizkus, ali so bili pri točkovanju tožničine vloge očitno kršeni kriteriji vrednotenja in ocenjevanja, ni mogoč.

Navedeno pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. člena drugega odstavka 237. člena ZUP, zaradi česar je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo (3. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).